Jedro

Podlaga za ugotovitev utemeljenega razloga za odpoklic posameznega člana nadzornega sveta ne more biti zgolj določena (čeprav morebiti tudi nepravilna) odločitev ali opustitev nadzornega sveta kot kolektivnega organa, ne da bi se v zvezi s to odločitvijo oziroma opustitvijo posebej izpostavil vpliv posameznika, katerega odpoklic se zahteva, na sprejeto odločitev ali opustitev.

Predlog za odpoklic vseh članov nadzornega sveta, ki temelji na njihovi kolektivni odgovornosti oziroma odgovornosti nadzornega sveta kot organa, je tako glede na pojasnjeno nepravilno zastavljen in torej že iz tega razloga neutemeljen.

Zakon dopušča možnost sodne intervencije, vendar pa je ta kot izjema oziroma skrajni ukrep (ultima ratio) pridržana le za izjemne primere, kot so npr. nenadna daljša odsotnost člana, njegova nesposobnost opravljati to funkcijo, nezdružljivost funkcij, oviranje dela nadzornega sveta in izdajanje poslovnih skrivnosti družbe. Pojasnjeni pravni standard utemeljenih razlogov, ki mora biti podan konkretno glede vsakega posameznega člana nadzornega sveta, čigar odpoklic se predlaga, torej preprečuje, da bi manjšinski delničar (predlagatelj), ki ni zadovoljen z odločitvami nadzornega sveta, prek instituta iz drugega odstavka 276. člena ZGD-1 zaobšel pravila zakona oziroma Statuta, ki za predčasni odpoklic članov nadzornega sveta terja obvladovanje ustrezne kvalificirane večine. Da obravnavani institut temu ni namenjen (niti ni za to primeren), pa se kaže tudi v konkretnem primeru, ko je skupščina nasprotnega udeleženca tekom tega postopka že dvakrat zaporedoma oziroma ponovno izvolila iste, zgoraj navedene člane nadzornega sveta. Preostali delničarji nasprotnega udeleženca torej razpolagajo z zadostnim številom delnic (glasov), da lahko vsak čas (ponovno) izvolijo tiste člane nadzornega sveta, ki po njihovi presoji ustrezno zastopajo njihove interese. Te odločitve pa ne morejo biti podvržene sodni presoji v postopku po drugem odstavku 276. člena ZGD-1 tako, da bi lahko sodišče mimo volje večine lastnikov le-tem vsiljevalo, kdo lahko zastopa njihove interese, pri čemer so se v zvez s tem (utemeljeno ali ne) že večkrat (in tudi tekom tega postopka) izrecno odločili.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se predlagateljev predlog, po katerem naj se kot člani nadzornega sveta nasprotnega udeleženca odpokličejo A. A., B. B. in C. C., zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (to je v III. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca odpoklicalo A. A., B. B. in C. C. (I. točka izreka) ter zavrnilo predlog, da se za člane nadzornega sveta nasprotnega udeleženca imenujejo Č. Č., D. D. in E. E. (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper navedeni sklep, in sicer smiselno zoper I. in III. točko izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami, ZNP) in 1. odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, ZGD-1) pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne oziroma zavrže. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče zadevni sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba nasprotnega udeleženca je bila vročena predlagatelju, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tej nepravdni zadevi zaradi odpoklica in imenovanja članov nadzornega sveta (2. odstavek 276. člena in 256. člen ter 12. točka 50. člena v zvezi s 1. odstavkom 52. člena ZGD-1) pritožbeno sodišče odloča že drugič. Že v razveljavitvenem sklepu, opr. št. I Cpg 613/2018 z dne 3. 10. 2018, je poudarilo, da se morajo utemeljeni razlogi za odpoklic člana nadzornega sveta s strani sodišča (2. odstavek 276. člena ZGD-1) nanašati na osebna ravnanja oziroma opustitve posameznega člana v zvezi z njegovim delom oziroma članstvom v nadzornem svetu. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ponovno odločilo, da se vsi člani nadzornega sveta nasprotnega udeleženca (to so A. A., B. B. in C. C.) odpokličejo, svojo odločitev pa je utemeljilo s tem, da je nadzorni svet v omenjeni sestavi neutemeljeno opustil nadzor nad škodljivim1 poslovanjem direktorja oziroma njegovo razrešitev in to kljub večkratnim in konkretnim opozorilom predlagatelja (delničarja).

6. Takšno utemeljevanje sodnega odpoklica vseh članov nadzornega sveta je po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno zmotno. Podlaga za ugotovitev utemeljenega razloga za odpoklic posameznega člana nadzornega sveta namreč ne more biti zgolj določena (čeprav morebiti tudi nepravilna) odločitev ali opustitev nadzornega sveta kot kolektivnega organa, ne da bi se v zvezi s to odločitvijo oziroma opustitvijo posebej izpostavil vpliv posameznika, katerega odpoklic se zahteva, na sprejeto odločitev ali opustitev.2 Takšnega vpliva oziroma konkretnih utemeljenih razlogov za odpoklic glede vsakega posameznega člana v zvezi z njegovim delom v nadzornem svetu pa tudi predlagatelj ni pojasnil niti v ponovljenem postopku.3 4 Navedel je le, da zaradi opustitve nadzora nad škodljivim poslovanjem direktorja predlaga razrešitev vseh zgoraj navedenih članov nadzornega sveta skupaj, saj so bili tudi vsi skupaj (s skupščinskim sklepom) imenovani za člane nadzornega sveta.5 Predlog za odpoklic vseh članov nadzornega sveta, ki temelji na njihovi kolektivni odgovornosti oziroma odgovornosti nadzornega sveta kot organa, je tako glede na vse doslej pojasnjeno nepravilno zastavljen in torej že iz tega razloga neutemeljen. Da sam način oziroma postopek izvolitve članov nadzornega sveta pri presoji utemeljenosti razlogov za njihov sodni odpoklic ni relevanten, pa je pritožbeno sodišče pojasnilo že v sklepu opr. št. I Cpg 613/2018 z dne 3. 10. 2018. 7. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da nadzorni svet kot organ ni vezan na morebitna mnenja ali navodila skupščine oziroma delničarjev, niti na kaj takega niso vezani posamezni njegovi člani, temveč ti za svoje delo prevzemajo polno lastno odgovornost v smislu 263. člena ZGD-1.6 Skupščina sicer lahko člane nadzornega sveta predčasno odpokliče, vendar pa je za to potrebna večja in ne enaka večina, kot za njihovo izvolitev (1. odstavek 274. člena v zvezi s 307. členom ZGD-1 ter 1. odstavek 275. člena omenjenega zakona). V primeru, ko na skupščini za predčasni odpoklic člana nadzornega sveta ni mogoče zbrati potrebne (kvalificirane, tričetrtinske) večine oddanih glasov7, člana predčasno ni mogoče odpoklicati, pa četudi bi morebiti za odpoklic obstajali pomembni utemeljeni razlogi. V takšnih situacijah zakon (za vsakega posameznega člana posebej) dopušča možnost sodne intervencije (2. odstavek 276. člena ZGD-1), vendar pa je ta kot izjema oziroma skrajni ukrep (ultima ratio) pridržana le za izjemne primere, kot so npr. nenadna daljša odsotnost člana, njegova nesposobnost opravljati to funkcijo, nezdružljivost funkcij, oviranje dela nadzornega sveta in izdajanje poslovnih skrivnosti družbe.8 Pojasnjeni pravni standard utemeljenih razlogov, ki mora biti podan konkretno glede vsakega posameznega člana nadzornega sveta, čigar odpoklic se predlaga, torej preprečuje, da bi manjšinski delničar (predlagatelj)9, ki ni zadovoljen z odločitvami nadzornega sveta, prek instituta iz 2. odstavka 276. člena ZGD-1 zaobšel pravila zakona (1. odstavek 275. člena ZGD-1) oziroma Statuta (27. člen), ki za predčasni odpoklic članov nadzornega sveta terja obvladovanje ustrezne kvalificirane večine.10 Da obravnavani institut temu ni namenjen (niti ni za to primeren), pa se kaže tudi v konkretnem primeru, ko je skupščina nasprotnega udeleženca tekom tega postopka že dvakrat zaporedoma oziroma ponovno izvolila iste, zgoraj navedene člane nadzornega sveta (sklepa skupščine z dne 15. 5. 2018 in z dne 25. 9. 2018 v prilogah B7 in B25 spisa).11 Preostali delničarji nasprotnega udeleženca torej razpolagajo z zadostnim številom delnic (glasov), da lahko vsak čas (ponovno) izvolijo tiste člane nadzornega sveta, ki po njihovi presoji ustrezno zastopajo njihove interese. Te odločitve pa ne morejo biti podvržene sodni presoji v postopku po 2. odstavku 276. člena ZGD-1 tako, da bi lahko sodišče mimo volje večine lastnikov le-tem vsiljevalo, kdo lahko zastopa njihove interese, pri čemer so se v zvez s tem (utemeljeno ali ne) že večkrat (in tudi tekom tega postopka) izrecno odločili. Tako po prepričanju pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru utemeljeni razlogi za sodno intervencijo v smislu 2. odstavka 276. člena ZGD-1 niso podani.

8. Po vsem pojasnjenem je torej sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti predloga za odpoklic članov nadzornega sveta nasprotnega udeleženca zmotno uporabilo materialno pravo (2. odstavek 276. člena ZGD-1), zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca v tem delu ugodilo12 in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo predlog predlagatelja, da se kot člani nadzornega sveta nasprotnega udeleženca odpokličejo A. A., B. B. in C. C. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 1. odstavkom 52. člena ZGD-1).

9. Kljub spremembi izpodbijanega sklepa v I. točki izreka, ni podlage za spremembo odločitve sodišča prve stopnje o stroških postopka (III. točka izreka izpodbijanega sklepa). ZNP v 1. odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec sam trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. ZGD-1 v zvezi s tem določa, da v nepravdnih postopkih, ki tečejo po tem zakonu, v primeru, ko je predlog utemeljen, predlagateljeve stroške krije družba (3. odstavek 52. člena ZGD-1). V zvezi s tem, kako je s povrnitvijo stroškov v primeru, ko predlog ni utemeljen, pa ne določa ničesar. Posledično je potrebno uporabiti splošno pravilo ZNP13, po katerem vsak udeleženec postopka trpi svoje stroške (1. odstavek 35. člena ZNP).14 To pomeni, da tako nasprotni udeleženec ter udeleženca A. A. in B. B. kot tudi predlagatelj krijejo vsak svoje stroške postopka na prvi stopnji (vključno s stroški ponovljenega postopka) ter pritožbenega postopka opr. št. I Cpg 613/2018. Ker torej pritožba nasprotnega udeleženca v preostalem delu (to je glede odločitve sodišča prve stopnje o stroških postopka) ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP ter 1. odstavkom 52. člena ZGD-1) pazi po uradni dolžnosti, je njegovo pritožbo v tem (preostalem) delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 1. odstavkom 52. člena ZGD-1).

10. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka, ki jih je priglasil le nasprotni udeleženec, prav tako temelji na določbi 1. odstavka 35. člena ZNP.15 1 Predlagatelj kot škodljive posle direktorja nasprotnega udeleženca navaja npr. zastavitev nepremičnin družbe za zasebne interese, neugovarjanje lastnemu predlogu za izvršbo, posojilo družbi X. d. o. o. brez zavarovanja in neizterjava dolga od lastnikov te družbe (predlog predlagatelja z dne 18. 4. 2018 na list. št. 1 do 3 spisa in pripravljalna vloga z dne 22. 10. 2018 na list. št. 115 do 117 spisa). 2 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cpg 319/2006 z dne 1. 2. 2007. 3 Smiselno 2. odstavek 362. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. 4 Takšnega vpliva oziroma konkretnih razlogov zgolj lastništvo večine (52%) vseh delnic nasprotnega udeleženca ne more predstavljati. Prav tako pa tudi ni utemeljen predlagateljev očitek, da so sedanji člani nadzornega sveta neprimerni, ker so bili že odpoklicani na skupščini dne 5. 4. 2018 ter nato še s sklepom sodišča prve stopnje Ng 21/2018 z dne 8. 6. 2016. S sklepom skupščine z dne 5. 4. 2018 so bili namreč odpoklicani le A. A. in B. B., ne pa tudi C. C., nadalje pa je bilo glede omenjenega skupščinskega sklepa v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Pg 752/2018 pravnomočno ugotovljeno, da je ničen (sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 191/2019 z dne 4. 4. 2019). Sklep sodišča prve stopnje Ng 21/2018 z dne 8. 6. 2016 pa je bil s sklepom pritožbenega sodišča I Cpg 613/2018 z dne 3. 10. 2018 razveljavljen. 5 Pripravljalni vlogi predlagatelja z dne 22. 10. 2018 (list. št. 116 spisa) in z dne 24. 10. 2018 (list. št. 119 spisa). 6 Podobno npr. B. Bratina: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 392 in 398. 7 Prvi odstavek 275. člena ZGD-1, enako pa tudi 27. člen Statuta nasprotnega udeleženca (priloga B9 spisa). 8 Npr. D. Senčur: Pravice manjšinskih delničarjev v zvezi s sklepi skupščine, Podjetje in delo, 1998, št. 6-7, str. 810 do 827 ter B. Bratina: Prenehanje članstva v nadzornem svetu, Pravna Praksa, 1998, št. 1, str. 5-7. 9 Predlagatelj je delničar, ki ima v lasti 1.585 od 4.167 delnic nasprotnega udeleženca, kar predstavlja 38% osnovnega kapitala nasprotnega udeleženca (priloga A1 spisa). 10 Na navedeno v pritožbi utemeljeno opozarja tudi nasprotni udeleženec. 11 Na skupščini dne 5. 4. 2018, ki jo je predlagatelj sklical na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 8/2018 z dne 27. 2. 2018 (4. odstavek 295. člena ZGD-1) in na kateri ostali delničarji niso bili prisotni, je bil sprejet sklep, da se kot člani nadzornega sveta odpokličejo F. F., B. B. in A. A. (priloga B11 spisa). Na skupščini dne 15. 5. 2018 je bil nato ob izključitvi glasovalne pravice predlagatelja sprejet sklep (z 2.222 glasovi za in 0 proti), da se za člane nadzornega sveta izvolijo A. A., B. B. in C. C. (priloga B12 spisa). Sodišče prve stopnje je nato s sklepom Ng 21/2018 z dne 8. 6. 2016 (red. št. 15 spisa) kot člane nadzornega sveta odpoklicalo A. A., B. B. in C. C. ter za člane nadzornega sveta imenovalo Č. Č., D. D. in E. E., sklep pa je bil vpisan v sodni register (priloga B20 spisa). Še preden je pritožbeno sodišče omenjeni sklep razveljavilo s sklepom I Cpg 613/2018 z dne 3. 10. 2018, pa so bili (z 2.258 glasovi za in 1.585 proti) na skupščini dne 25. 9. 2018 za člane nadzornega sveta ponovno izvoljeni A. A., B. B. in C. C. (priloga B25 spisa). 12 Ker je bilo potrebno že na podlagi vsega zgoraj pojasnjenega pritožbi nasprotnega udeleženca v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeniti tako, da se zavrne predlog predlagatelja za sodni odpoklic članov nadzornega sveta nasprotnega udeleženca A. A., B. B. in C. C., se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb v zvezi z obravnavanim sodnim odpoklicem ni opredeljevalo (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 1. odstavkom 52. člena ZGD-1). 13 Ker so v 35. členu ZNP stroški nepravdnega postopka urejeni posebej (specialno), pa tudi ne pride v poštev smiselna uporaba določb o stroških v pravdnem postopku (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 314/2014 z dne 27. 3. 2014 in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 429/2011 z dne 19. 1. 2012). 14 Enako npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 697/2018 z dne 27. 9. 2018, opr. št. I Cpg 192/2018 z dne 3. 7. 2018 in opr. št. 1285/2016 z dne 21. 12. 2016. 15 Iz enakih razlogov kot stroške prvostopenjskega postopka in pritožbenega postopka opr. št. I Cpg 613/2018, nasprotni udeleženec sam nosi tudi svoje stroške tega pritožbenega postopka.