Jedro

Brez predhodne spremembe planskih aktov se ne sme spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč, še zlasti ne zemljišč, ki so uvrščena v prvo območje kvalitete.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2010/97-5 z dne 15.09.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.05.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo kmetijskega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota v L. z dne 14.04.1997, s katero je navedeni inšpektor odločil, da mora tožnik zasuti gradbeno jamo na jugozahodnem robu parcele št. 1162/1 k.o. S. v dolžini 22 m, širine 10 m in globine 20 cm in zemljišče na lastne stroške zasuti s humusno plastjo zemlje tako, da bo vzpostavljeno prejšnje stanje in da bo na omenjeni parceli mogoča kmetijska proizvodnja (1. točka izreka), in sicer v enem mesecu po prejemu odločbe (2. točka izreka), o morebitnih stroških postopka pa bo odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz upravnih spisov izhaja, da je sporno zemljišče kmetijsko zemljišče in da je na tem zemljišču izkopana gradbena jama, kar tožnik tudi sam priznava. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi po presoji sodišča prve stopnje bil ukrep kmetijskega inšpektorja utemeljen in pravilno oprt na 4. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in pravilno odrejen na podlagi določbe 107. člena istega zakona. Tožbeni ugovor, da je gradbena jama izkopana zaradi gradnje hleva, to je za namene kmetijske proizvodnje, je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da je na podlagi 4. člena ZKZ treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje.

Tožnik v pritožbi navaja, da je na parceli št. 1162/1 k.o. S. hotel graditi hlev že njegov oče, pa ga je prehitela smrt. Hlev mora biti v bližini stanovanjske hiše. Za gradnjo hleva ne bi porabil veliko zemljišča. V kratkem bo tudi urejena zapuščinska zadeva po pokojnima očetu in materi in bo lahko tudi pridobil dokumentacijo za gradnjo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Zaradi varstva kmetijskih zemljišč kot omejene in za človeka nujno potrebne dobrine je že v Ustavi Republike Slovenije in na njeni podlagi sprejetih zakonih urejeno posebno varstvo kmetijskih zemljišč, zlasti najboljših kmetijskih zemljišč. Za zagotovitev tega varstva se na podlagi strokovnih izhodišč in pregleda zemljišč kmetijska zemljišča razvrstijo glede na njihovo kakovost in pomembnost za kmetijsko proizvodnjo v prostorskih planskih aktih države in občin. Glede na posebno varstvo kmetijskih zemljišč je vsako poseganje v kmetijska zemljišča v nasprotju z zakoni, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč, kršitve teh predpisov pa so ustrezno sankcionirane. Za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč prvega območja kmetijskih zemljišč, med katera spadajo najboljša kmetijska zemljišča, je treba najprej spremeniti prostorske plane in šele nato je mogoče ta zemljišča uporabiti za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. Ker je tožnik brez spremembe planskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov ter brez ustreznega gradbenega dovoljenja, kmetijsko zemljišče prvega območja uporabil za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča kmetijski inšpektor ravnal pravilno in zakonito, ko mu je na podlagi 107. člena ZKZ izrekel inšpekcijski ukrep.

Tudi sodba prvostopnega sodišča, ki je sledilo odločitvi tožene stranke in kmetijskega inšpektorja, je zato pravilna in zakonita.

Na odločitev v tej zadevi tudi ne morejo vplivati tožnikovi pritožbeni ugovori, da bo po ureditvi zapuščinske zadeve, torej po ureditvi lastninskih razmerij, v kratkem pridobil gradbeno dovoljenje, za katero ima že lokacijsko dokumentacijo. Ob času ogleda kmetijskega inšpektorja je bilo zemljišče nesporno opredeljeno kot kmetijsko zemljišče prvega območja. Pa tudi, če bi bila opravljena sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, bi tožnik smel opraviti poseg v okolje oziroma pričel z gradbenimi deli le na podlagi veljavnega upravnega dovoljenja. Lokacijska dokumentacija pa niti ni upravno dovoljenje za gradnjo.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.