Jedro

Ker je tožeča stranka nastala s preoblikovanjem ene od temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije Kmetijski kombinat B., ne more biti upravičena do denacionalizacije za navedeno premoženje, saj je bilo predmet prostovoljnega razpolaganja s strani Kmetijskega kombinata B., v katerega sestavi je bila tudi predhodnica tožeče stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, na pritožbo Slovenske odškodninske družbe, d.d., odpravila odločbo Upravne enote A. z dne 30.9.2003 in zavrnila zahtevo tožeče stranke, ki se nanaša na denacionalizacijo polovico poslovno-stanovanjske stavbe v A., s pripadajočo parcelo št.1384/2-stavbišče v izmeri 78 m2, njiva v izmeri 108m2, ki je bila vpisana pri vložku št.610 k.o. mesto A. (podatki stare izmere). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je predmet navedenega postopka odločanje o denacionalizaciji polovice poslovno-stanovanjske stavbe v A., glede katere je zahtevo za denacionalizacijo vložila tožeča stranka. V postopku pred organom prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je Kmetijsko vinarska zadruga B. navedeno nepremičnino pridobila s kupoprodajno pogodbo z dne 14.5.1969. S prehodom Kmetijsko vinarske zadruge B. v Kmetijski kombinat B. pa je premoženje navedene zadruge prešlo v premoženje kombinata, ki je navedeno nepremičnino s kupoprodajno pogodbo z dne 17.1.1979 prenesel v last fizične osebe. Tožeča stranka, ki je nastala s preoblikovanjem AAA. Kooperacija v sestavi d.o.o. Kmetijski kombinat B., je bila vpisana v register leta 1990. Glede na navedeno gre v konkretni zadevi za zahtevo za denacionalizacijo, ki je bila vložena na podlagi Zakona o zadrugah. Iz 1.odstavka 65.člena Zakona o zadrugah pa izhaja, da se premoženje zadružnih organizacij, organizacij kooperantov ali zadružnih zvez, ki je bilo po 9.5.1945 brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnike, v skladu s tem zakonom vrne zadružnim organizacijam, organizacijam kooperantov oziroma zadružnim zvezam. Premoženje, ki so ga zadružne organizacije, organizacije kooperantov ali zadružne zveze po 9.5.1945 na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma združile, vložile ali prenesle na podjetja oziroma druge pravne osebe, ni pa bilo vrnjeno niti ni prenehala pravica do vračila, postane v skladu s tem zakonom premoženje zadružnih organizacij, organizacij kooperantov oziroma zadružnih zvez. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da se je Kmetijsko vinarska zadruga B. leta 1971 združila s Kmetijsko zadrugo C. v Kmetijski kombinat B., ki je glede predmetne nepremičnine dne 17.1.1979 sklenil kot prodajalec, kupoprodajno pogodbo s fizično osebo, kateri je navedeno nepremičnino prodal. Iz navedenega sledi, da je bila navedena nepremičnina predmet prostovoljnega razpolaganja s strani Kmetijskega kombinata B., kot pravnega naslednika Kmetijsko vinarske zadruge. Tožeča stranka pa je nastala s preoblikovanjem ene od temeljnih organizacij združenega dela v sestavi. Kmetijskega kombinata B.. Zaradi navedenega tožeča stranka ne more biti upravičenka do denacionalizacije za v zahtevku navedeno premoženje, ker je bilo predmet prostovoljnega razpolaganja s strani Kmetijskega kombinata B., v katerega sestavi je bila tudi tožeča stranka.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je bil dne 20.10.2003 poslan zgolj v vednost dopis iz katerega izhaja, da upravni organ prve stopnje pošilja toženi stranki pritožbo Slovenske odškodninske družbe s celotnim spisom, ni pa prejela niti pritožbe niti poziva da poda odgovor nanjo. Tako ni bila seznanjena s pritožbenimi razlogi in se zaradi tega v zvezi z njimi ni mogla opredeliti, kar ima za posledico da je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke. Slednje je v tem primeru še posebej pomembno, saj se Slovenska odškodninska družba upravnega postopka skoraj ni udeleževala, podala je le pripombo na cenitev. Tako je svoja gledanja v zvezi navedeno zadevo posredovala šele v pritožbi, o čemer je bila tožeča stranka posredno seznanjena šele s prejemom odločbe tožene stranke. Sicer pa v navedenem postopku tožena stranka ni pravilno upoštevala posebnosti situacije in postopka, ki jo urejata 65. in 66. člen Zakona o zadrugah. Trenutek, ki je po Zakonu o denacionalizaciji označen kot čas podržavljanja in je v tej zadevi ključen, je trenutek prenosa premoženja na drugo pravno osebo, to je Kmetijski kombinat B. dne 1.2.1971. S tem se tožena stranka sploh ni ukvarjala pač pa je zgolj iz dejstva, da je Kmetijski kombinat B. nepremičnino prodal dalje, zaključila, da zahteva za denacionalizacijo ni utemeljena. Pri tem pa ni upoštevala dejstva, da se je v povojnem obdobju precejšen del zadružnega premoženja preneslo na druge organizacije združenega dela, neodplačno in v bistvu prisilno. Prav tako so zadruge in zadružne zveze na podlagi samoupravnih sporazumov združevale, vlagale oziroma prenašale del svojih sredstev v organizacije združenega dela, ta sredstva pa jim niso bila nikoli vrnjena. S tem so bile zadruge, zadružne zveze in na ta način seveda kmetje, ob precejšen del zadružnega premoženja, ki so ga ustvarili s poslovanjem in na druge načine v zadrugi. V nadaljevanju še dodaja, da je bila oblika prenosa premoženja z zadruge na kombinat, sicer res sporazumen pravni posel, kar pa glede na takratno zakonodajo še ne pomeni, da dejansko ni šlo za prisilen prenos. Glede na vse navedeno tožeča stranka predlaga, da sodišče po izvedenem postopku odpravi odločbo tožene stranke.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene trditve in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana, kot prizadeta stranka, odgovora na tožbo ni podala, čeprav ji je bila tožba vročena.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, je kot zastopnik javnega interesa, v skladu s 3. odstavkom 36.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.50/97, 65/97 in 70/00-ZUS), prijavil udeležbo v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje v skladu z 2.odstavkom 67.člena Zakona o upravnem sporu, v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala na podlagi 1.odstavka 243.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št.67/86-ZUP/86), ki določa, da organ druge stopnje odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši stvar, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o stvari, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo. Tožena stranka je v tej upravni stvari ugotovila, da je upravni organ prve stopnje napačno uporabil pravni predpis, to je 2.odstavek 65.člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št.13/92 in ostali- ZZad). To pa predstavlja razlog za odpravo odločbe, s tem, da lahko organ druge stopnje sam reši stvar, če spozna, da je treba izdati drugačno odločbo. Zato tožeča stranka nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da bi morala biti pritegnjena v upravni postopek tožene stranke, pred izdajo izpodbijane odločbe.

V zvezi z uporabo 2. odstavka 65.člena ZZad, ki določa da premoženje, ki so ga zadružne organizacije, organizacije kooperantov ali zadružne zveze po 9.5.1945 na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma združile, vložile ali prenesle na podjetja oziroma druge pravne osebe, ni pa bilo vrnjeno niti ni prenehala pravica do vračila, postane v skladu s tem zakonom premoženje zadružnih organizacij, organizacij kooperantov oziroma zadružnih zvez, sodišče ugotavlja, da je stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi pravilno. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da se je Kmetijsko vinarska zadruga B. leta 1971 združila s Kmetijsko zadrugo C. v Kmetijski kombinat B., ki pa je v tem sporu navedeno poslovno-stanovanjsko stavbo v A., s pripadajočo parcelo št.1384/2-stavbišče, ki je bila vpisana pri vložku št.610 k.o. mesto A. (podatki stare izmere), dne 17.1.1979 s kupoprodajno pogodbo prodal fizični osebi. Iz navedenega torej izhaja, da je bila navedena nepremičnina, katero vrnitev zahteva tožeča stranka, predmet prostovoljnega razpolaganja s strani Kmetijskega kombinata B., kot pravnega naslednika Kmetijsko vinarske zadruge, ki je predhodnica tožeče stranke. Ker je tožeča stranka nastala s preoblikovanjem ene od temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije Kmetijski kombinat B., ne more biti upravičena do denacionalizacije za navedeno premoženje, saj je bilo predmet prostovoljnega razpolaganja s strani Kmetijskega kombinata B., v katerega sestavi je bila tudi predhodnica tožeče stranke. Ob tem sodišče še ugotavlja, da je kupnina od prodane nepremičnine postala del premoženja delovne organizacije Kmetijski kombinat B., ki se je v ustreznem delu, ob preoblikovanju AAA. kooperacija v sestavi d.o.o. Kmetijski kombinat B., v Kmetijsko zadrugo B. z.o.o. (tožeča stranka), prenesel na le-to.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1.odstavka 59.člena Zakona o upravnem sporu.