Jedro

Določitev vrednosti spornega predmeta je v prvi vrsti dolžnost tožnika, pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost. V skladu z enakim varstvom pravic se določbe ZPP razlaga tako, da ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi nasprotna stranka v postopku. Obravnavanje tega vprašanja je časovno omejeno do začetka obravnavanja glavne stvari. Zato kasneje s sklepom določena vrednost spornega predmeta ne more biti relevantna za presojo strankine pravice do revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je zaradi preklica iz razloga velike nehvaležnosti razvezana darilna pogodba, sklenjena med pravdnima strankama 22. 12. 2003, in je toženec dolžan izdati zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bo pri podarjenih nepremičninah mogoč vpis lastninske pravice na tožnico. Tožencu je naložilo, da tožnici plača 303,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, v presežku (to je za znesek 11.088,00 EUR) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o ugovoru toženke zoper začasno odredbo in odločilo o stroških pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu, ugodilo pa je pritožbi toženca in spremenilo odločitev o stroških postopka.

3. Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi njeni pritožbi in spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da se ugodi tožbenim zahtevkom v celoti, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če je predhodno dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP). V reviziji, ki predhodno ni bila dopuščena, tožeča stranka kot vrednost spornega predmeta navaja 100.000,00 EUR, enako pa je navedena tudi v uvodi sodbe prve stopnje.

7. Po drugem odstavku 180. člena ZPP mora tožnik v primeru, če je pristojnost, sestava sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, v tožbi navesti vrednost spornega predmeta. Če je tožnik navedel očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, sestavi sodišča ali pravici do revizije, se mora sodišče najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni, pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti (tretji odstavek 44. člena ZPP). Določitev vrednosti spornega predmeta je torej v prvi vrsti dolžnost tožnika, pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost. V skladu z enakim varstvom pravic (22. člen Ustave) pa se določbe ZPP razlaga tako, da ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi nasprotna stranka v postopku.(1) Vendar pa je obravnavanje tega vprašanja časovno omejeno, in sicer do začetka obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena ZPP).

8. V obravnavani zadevi je tožnica v tožbi kot vrednost spornega predmeta navedla 4.000 EUR, s tožbo pa uveljavila zahtevek, (1) da je zaradi preklica iz razloga velike nehvaležnosti darilna pogodba z dne 22. 12. 2003 razvezana, in (2) da je toženec dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri podarjenih nepremičninah vknjižila lastninska pravica nazaj na tožnico.(2) Tožnica je zoper toženca vložila tudi odškodninsko tožbo za plačilo 11.391,48 EUR. Obe zadevi sta bili na prvem naroku združeni za skupno obravnavanje, vendar v združenih pravdah vsak spor ohrani svojo samostojnost in niso podani razlogi za seštevanje vrednosti spornega predmeta (prim. peti odstavek 367. člena ZPP). Tožena stranka v odgovoru na tožbo označeni vrednosti spornega predmeta ni ugovarjala.

9. Sodišče prve stopnje je poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo opravilo 9. 11. 2009. V skladu z 284. členom ZPP se je narok začel s podajanjem tožbe in odgovorom tožene stranke nanjo. Po navedbah strank je sodišče sprejelo dokazni sklep in začelo z izvajanjem dokazov (pregledalo je priložene listine). Tik pred preložitvijo naroka pa je tožena stranka ugovarjala označeni vrednosti spornega predmeta s predlogom, naj se tožečo pozove, da jo označi pravilno, če ne, pa naj jo določi sodišče glede na vrednost darila, ki se preklicuje. Tožeča stranka se je strinjala s podrejenim predlogom, da vrednost spornega predmeta določi sodišče, sodnica pa je pojasnila, da bo o tem izdala poseben sklep. Vrednost spornega predmeta je sodišče na tretjem naroku določilo v višini 100.000 EUR, kar je navedlo tudi v uvodu sodbe.

10. Iz prikazanega poteka postopka je razvidno, da je tožena stranka prepozno ugovarjala višini vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča navedla v tožbi. To bi morala storiti pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena ZPP), torej v odgovoru na tožbo oziroma vsaj do konca podajanja odgovora na tožbo. Po začetku obravnavanja glavne stvari, to je po sprejetju dokaznega sklepa in začetku izvajanja dokazov, tega ne more več. Tudi sodišče prve stopnje v označeno vrednost spornega predmeta ni podvomilo do časovnega trenutka, opredeljenega v tretjem odstavku 44. člena ZPP. Zato kasneje s sklepom določena vrednost spornega predmeta v višini 100.000,00 EUR ne more biti relevantna za presojo strankine pravice do revizije.

11. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, po kateri se presoja pravica do revizije, torej ne presega 40.000,00 EUR - niti glede nedenarnega zahtevka niti glede denarnega, ki je bil uveljavljan v višini 11.391,48 EUR.(3) Ker revizija predhodno ni bila dopuščena, ni dovoljena. Na podlagi 377. člena ZPP jo je zato Vrhovno sodišče zavrglo.

Op. št. (1): Tako Ustavno sodišče v odločbi Up-184/95 in Vrhovno sodišče v II Ips 727/2003, II Ips 241/2003 in drugih.

Op. št. (2): Prvotno je zahtevala tudi, da je tretja udeleženka postopka (hči tožnice in sestra toženca, na katero se je tudi nanašala darilna pogodba) dolžna tožencu plačati 10.400 GBP, vendar je v tem delu tožbo kasneje umaknila.

Op. št. (3): Vsebinsko sicer revizija odločitve o zavrnitvi odškodninskega zahtevka ne izpodbija, medtem ko se revizijski predlog nanaša tudi na odločitev o njem, saj tožnica predlaga ugoditev vsem njenim zahtevkom.