Jedro

Kreditne obveznosti toženke se pri ugotavljanju višine njenih dohodkov v postopku zaradi predloga za taksno oprostitev ne upoštevajo.

Pri odločanju o taksni oprostitvi sodišče ni upoštevalo premoženjskega stanja otrok, glede katerih toženka nima več zakonske obveznosti preživljanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zavrnilo. Toženi stranki je dovolilo plačati sodno takso za pritožbo v znesku 741,00 EUR v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 74,10 EUR, kot to določno izhaja iz izreka.

2. Zoper sklep se je tožena stranka pritožila. Sodišče prve stopnje ni odločilo pravilno, saj ni upoštevalo kot družinskega člana tudi sina T.S., ki se nahaja v zaporu in kateremu je toženka kot mati dolžna pomagati pri preživetju. Toženka je resda lastnica poslovnega prostora, toda ni lastnica nobene opreme ali strojev, ki bi dajali dobiček, saj je redno zaposlena. Nevzdržen je zaključek, da znaša mesečni dohodek toženke in moža povprečno 768,00 EUR, saj iz vse dokumentacije izhaja, da ima blokiran TRR ter prejema neto plačo 660,00 EUR, za preživetje ji pomaga celo njena mati. Sodišče bi moralo vse navedene okoliščine skrbno pretehtati in presoditi. Namen zakonske določbe za oprostitev plačila sodne takse je namreč omogočiti stranki v postopku, ki nima sredstev za plačilo, da lahko uveljavi pravno varstvo, da zaradi nezmožnosti plačila ne izgubi pravice do sodnega varstva. Toženka je dolžna sina preživljati na podlagi veljavne družinske zakonodaje, saj gre za izredne okoliščine, ki jih je sodišče dolžno upoštevati. Zakon je treba uporabljati pravično in pošteno in v skladu z namenom. Predlaga, da se pritožbi ugodi ter se jo oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je o predlogu toženke odločalo na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) in skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12.2.2015. Ugotovilo je, da živi toženka v skupnem gospodinjstvu z možem, družinskim članom, toženka prejema mesečno plačo 1.536,00 EUR, povprečni mesečni dohodek znaša 768,00 EUR mesečno na družinskega člana. Pritožba navaja, da je njen dohodek nižji, česar ni mogoče upoštevati, kreditne obveznosti toženke se pri ugotavljanju višine njenih dohodkov v postopku zaradi predloga za taksno oprostitev ne upoštevajo, tako je tudi stališče sodne prakse (prim. odločbo VSL sklep I Cp 43/2016 z dne 19.1.2016). Prav tako je sodišče pravilno odločilo, ko pri odločanju o taksni oprostitvi ni upoštevalo premoženjskega stanja otrok, glede katerih toženka nima več zakonske obveznosti preživljanja (prim. tudi sodno prakso, npr. odločba VSL sklep II Cp 1682/2015 z dne 12.8.2015, kot tudi Navodilo za izpolnjevanje Izjave o premoženjskem stanju). Tako se izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani, podlage za oprostitev plačila takse ni, kot je pravno pravilno razložilo že prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče, ki uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev ni zasledilo, je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).