Up-328/96

11.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. B., v.d. vodje Višjega državnega tožilstva v K. na seji senata dne 11. septembra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper dokončno poročilo Računskega sodišča št. 1205-2/96-17 z dne 6.11.1996 (izplačilo proračunskih sredstev za stroške dela) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik ne izpodbija ugotovitev Računskega sodišča, da so prejeta proračunska sredstva, ki jih niso izplačali odsotnemu delavcu, izplačali tistim delavcem, ki so opravili delo odsotnega delavca. Takšna naj bi namreč tudi bila praksa v vseh pravosodnih organih. Glede na to, da pa je Računsko sodišče pregledalo le nekaj pravosodnih organov, so bili pregledani s tem izločeni iz utečenega sistema. Pritožnik meni, da bi se Računsko sodišče moralo izločiti iz postopka takoj, ko je zaznalo, da je naletelo na pojav, ki predstavlja splošno in večletno prakso in predlagati Vladi ali Državnemu zboru, da eventuelno ustanovi posebno komisijo, ki bi bila sposobna problem razčistiti v vseh dimenzijah in izreči ukrepe, ki bi enakopravno zadevali vse, ki so po utečenem sistemu delovali. S posamično obravnavo, s katero jim ni bilo omogočeno, da bi bili pred ustreznim organom obravnavani enakopravno in skupaj z vsemi ostalimi pravosodnimi organi in odgovornimi osebami, ki so ravnali enako, naj bi zato bila kršena enakost pred zakonom (14. člen Ustave), pravičnost in posledično enako varstvo pravic (22. člen Ustave). Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče poročilo v izpodbijanem delu odpravi ali pa razveljavi in preda zadevo v obravnavanje drugemu pristojnemu organu.

B.

2.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

3.V tej zadevi je temeljno vprašanje, ali je ustavna pritožba zoper akte Računskega sodišča sploh dovoljena, oziroma ali lahko akti Računskega sodišča neposredno povzročajo posledice, ki bi bile v nasprotju z ustavnimi pravicami in svoboščinami. 23. člen Zakona o Računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94 - v nadaljevanju: ZRacS) določa, da Računsko sodišče odloča v postopku nadzora in revidiranja na prvi in drugi stopnji. Akti, ki jih izdaja Računsko sodišče, pa so: sklep o izvedbi nadzora, predhodno poročilo ter poročilo in dokončno poročilo, nalog za odpravo dejanj ter predlog za razrešitev odgovorne osebe in računovodje.

4.Poslovnik Računskega sodišča (Uradni list RS, št. 20/95 - v nadaljevanju: Poslovnik) v 15. členu določa, da se za vprašanja, ki se nanašajo na postopek nadzora in jih ne ureja ZRacS, ne Poslovnik, smiselno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 p.b. - v nadaljevanju: ZUP). To je edina navezna okoliščina, ki bi posredno kazala, da gre za upravni akt. Vendar poročilo nima drugih potrebnih karakteristik oblastnega akta. Nima narave odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Sodnica Računskega sodišča dr. E. K. H. v svoji razpravi "Pravna sredstva zoper akte, ki jih izdaja Računsko sodišče" (Pravnik, Ljubljana, letnik 52, št. 4-5/97) pravi, "da ima dokončno poročilo značaj ugotovitvenega akta o tem, kako nadzorovane pravne osebe in civilne osebe poslujejo in ravnajo s sredstvi javnih financ. Poročilo vsebuje ugotovitve dejanskega stanja in navedbe napačne uporabe predpisov, če jih je nadzorovana oseba kršila. Ugotovljene nepravilnosti so izpostavljene v obrazložitvi mnenja. Samo mnenje pa ne vsebuje izreka kot odločba v upravnem postopku ali sodba v sodnem postopku. Mnenje v obrazložitvenem delu vsebuje le ugotovitve določenega stanja in ravnanja nadzorovane osebe, zato tudi ni izvršljivo.

5.Za vsa tri poročila v zakonu ni nobene določbe o tem, da bi jih revidirana oseba (izraz za stranko v postopku iz ZRacS, ki pomeni uporabnika sredstev javnih financ, torej praviloma državni organ, ki nima statusa pravne osebe) bila zavezana izvršiti tako, da bi z njimi uskladila, na primer po mnenju Računskega sodišča nezakonita izplačila, in tudi ni določb, ki bi predpisale izvršbo.

6.Posebno naravo kaže nalog za odpravo dejanj, ki ga izda Računsko sodišče, če so dejanja in ravnanja revidirane osebe v nasprotju z zakoni in drugimi predpisi. Zoper nalog lahko revidirana oseba vloži ugovor, nalog pa mora revidirana oseba izvršiti v roku 15 dni. Če naloga ne izvrši, v zakonu ni predpisana obvezna izvršitev, tako da je edina sankcija predlog Računskega sodišča revidirani osebi, da mora razrešiti dolžnosti odgovorne osebe in računovodjo, če je Računsko sodišče ugotovilo hujše nepravilnosti, škodo ali zlorabe. Vendar je tudi realizacija tega predloga odvisna od organa, ki odgovorno osebo postavlja ali jo razrešuje.

7.Poročilo ali nalog še ne vzpostavlja zakonitega stanja, kot ga terja Računsko sodišče. Za to je potrebno določeno ravnanje revidirane osebe (na primer poračun preveč izplačanih dohodkov). V primeru, da revidirana oseba izvrši poročilo ali nalog in s tem svojim delavcem ali upravičencem do proračunskih sredstev poseže v njihove ustavne pravice - na primer pravico do plačila za opravljeno delo - ustavni pritožnik ne more izpodbijati naloga Računskega sodišča, pač pa lahko uporabi zakonita oziroma ustavna sredstva zoper ravnanje revidirane osebe, ki je z izvršitvijo poročila ali naloga Računskega sodišča povzročila, po mnenju prizadetega, nezakonito ali protiustavno ravnanje ali stanje za določenega posameznika. Taka prizadeta oseba mora torej vložiti ali tožbo (civilno ali upravno ali delovnopravno), ni pa izključena tudi možnost uporabe drugega odstavka 157. člena Ustave, če ne bi bilo nobenega drugega pravnega sredstva, vendar se lahko obe sredstvi, tako tožba kot upravni spor, uporabita zoper revidirano osebo, ne pa zoper Računsko sodišče, ki glede na naravo svojega akta še ni moglo vzpostaviti nezakonitega ali protiustavnega stanja.

8.Glede na navedeno se zoper izpodbijano dokončno poročilo Računskega sodišča ne more vložiti ustavna pritožba, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo. V tem konkretnem primeru sploh ni bilo potrebno ugotavljati, ali so podane procesne predpostavke, pač pa je bilo potrebno ugotoviti, da akti Računskega sodišča niso podvrženi izpodbijanju s sodnimi ali upravnimi pravnimi sredstvi, kakor tudi ne z ustavno pritožbo. Je pa možno izpodbijati odločitve in akte revidirane osebe, ki je s tem, ko je izvršila dokončno poročilo ali nalog Računskega sodišča, lahko kršila pravice posameznikov ali pravnih oseb, če se pokaže, da je izvršitev akta Računskega sodišča nezakonito posegla v ustavne pravice.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi 6. člena v zvezi s 50. členom ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek