U-I-50/94

30/6-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Uršule Mueller- Lukić in Dragomira R. Lukića iz Ljubljane na seji dne 30/6-1994

s k l e n i l o:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa Delavskega sveta podjetja Adria Airways z dne 14/2-1994 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 23. člena Zakona o zaposlovanju tujcev (Uradni list RS, št. 33/92) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnika predlagata oceno ustavnosti in zakonitosti dveh aktov: sklepa Delavskega sveta podjetja Adria Airways z dne 14/2- 1994 in Zakona o zaposlovanju tujcev oziroma določbe prvega odstavka 23. člena tega zakona. Sklep Delavskega sveta izpodbijata zato, ker menita, da je bil neutemeljeno zavrnjen zahtevek pobudnika za plačilo odpravnine, ki pripada delavcu zaradi prenehanja delovnega razmerja.

Določba prvega odstavka 23. člena Zakona o zaposlovanju tujcev je po njunem mnenju v nasprotju s 155. členom Ustave, ker ima za pobudnika Dragomira R. Lukića učinek za nazaj in posega v njegove pridobljene pravice iz delovnega razmerja. Navajata, da je pobudnik 6/8-1984 sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.

Dne 15/6-1992 je vložil prošnjo za pridobitev državljanstva po drugem odstavku 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Dne 18/7-1992 je začel veljati Zakon o zaposlovanju tujcev, ki je z izpodbijano določbo spremenil pobudnikovo delovno razmerje za nedoločen čas v delovno razmerje za določen čas. Poleg tega naj bi bilo v nasprotju z Ustavo in zakoni tudi izenačevanje delovnih razmerij med seboj oziroma z brezposelnostjo.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v odgovoru na pobudo navaja, da Zakon o zaposlovanju tujcev v prehodnih določbah ureja položaj državljanov nekdanje SFRJ oziroma njenih republik, ki so ob osamosvojitvi Slovenije že delali v naši republiki, niso pa se odločili za državljanstvo Republike Slovenije ali ga zaradi kakršnihkoli razlogov niso mogli pridobiti. Nadaljnje bistvene navedbe Ministrstva so: - Ti delavci so lahko pridobili osebna delovna dovoljenja pod ugodnejšimi pogoji, če so zanje zaprosili v 90 dneh po uveljavitvi Zakona.

Glede na čas dela v Sloveniji so lahko dobili delovna dovoljenja za določen ali nedoločen čas.

Zakon o zaposlovanju tujcev ni zahteval spremembe obstoječih pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, ampak je ob že predpisanih splošnih in posebnih pogojih za sklenitev delovnega razmerja za tujca določil še dodatni pogoj in sicer, da mora imeti delovno dovoljenje.

Če je delavec pridobil delovno dovoljenje za eno leto, se je obstoječa pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas ohranila, vendar z razveznim pogojem.

Tak razvezni pogoj učinkuje na veljavnost pogodbe o zaposlitvi v tistem hipu, ko poteče veljavnost delovnega dovoljenja. - Ko delovno dovoljenje preneha veljati ali pa je tujcu odvzeto, preneha veljati pogodba o zaposlitvi in v tistem trenutku mu tudi preneha delovno razmerje na podlagi 16. člena Zakona o zaposlovanju tujcev.

Tuji delavci, ki imajo delovno dovoljenje, so glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačeni s slovenskimi delavci, kar je v skladu z Ustavo in mednarodnimi akti.

B.

Sklep Delavskega sveta podjetja Adria Airways ni predpis ali splošni akt za izvajanje javnih pooblastil, ampak posamičen akt. Za presojo skladnosti takih aktov z Ustavo in zakoni Ustavno sodišče ni pristojno. Gre za dokončen sklep drugostopnega organa v postopku za varstvo pravic delavca iz delovnega razmerja.

Zoper takšne sklepe je možno sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Glede na navedeno niso izpolnjeni procesni pogoji iz 160. člena Ustave oziroma 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94; v nadaljevanju ZUstS) za ustavnosodno presojo napadenega sklepa, zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.

Po določbi drugega odstavka 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Uršula Mueller-Lukić z ničimer ni utemeljila, s čim oziroma kako izpodbijana zakonska določba posega v njene pravice, pravni interes ali pravni položaj. Ni ji mogoče priznati pravnega interesa na podlagi dejstva, da je poročena s tujcem, za katerega so sporne zakonske določbe veljale. Določba prvega odstavka 23. člena Zakona o zaposlovanju tujcev pa je neposredno posegla v pravice iz delovnega razmerja pobudnika Dragomira R. Lukića, vendar njegov pravni interes ni izkazan: morebitna razveljavitev sporne zakonske določbe ne bi spremenila njegovega pravnega položaja v tej zadevi. Zakon ali njegovo posamezno določbo lahko Ustavno sodišče na podlagi 43. člena ZUstS le razveljavi (z učinkom za naprej). Razveljavitev po 44. členu istega zakona učinkuje na prej nastala razmerja le, če o njih še ni bilo pravnomočno odločeno. Sklep Delavskega sveta o prenehanju delovnega razmerja pobudnika pa je, ker zoper njega v tem delu ni uporabil pravnih sredstev, že postal pravnomočen. V primeru ugoditve pobudnik torej ne bi pridobil nobene pravne koristi oziroma se njegov pravni položaj ne bi v ničemer spremenil. Glede na navedeno pravni interes pobudnika ni izkazan in zato tudi ni podan procesni pogoj iz 162. člena Ustave oziroma 24. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti napadene določbe Zakona o zaposlovanju tujcev.

C.

Sklep je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi 25. člena zakona o ustavnem sodišču na seji v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek