Jedro

Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ob razmejitvi odškodninske odgovornosti odgovorne osebe na eni in oškodovanca na drugi strani ni mogoče analogno uporabiti pravil, ki se nanašajo na regres med solidarnimi odškodninskimi zavezanci, saj je tovrsten življenjski primer izrecno urejen s pravilom iz 154. člena OZ. Ob izvedenčevi ugotovitvi, da je eden izmed voznikov nedvomno prevozil rdečo luč (nikakor pa ne oba), ni mogoče uporabiti tistega pravila iz 154. člena OZ, ki predvideva deljeno odgovornost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 3.251,95 EUR z zamudnimi obrestmi in tožeči stranki naložilo plačilo 1.572,36 EUR stroškov postopka.

Proti sodbi se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je uporabilo napačno pravno normo, saj bi moralo uporabiti določbe o odgovornosti pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ne pa pravil, ki se nanaša na regres solidarnih dolžnikov. Napačno je tudi štelo, da sta oba udeleženca zapeljala v križišče ob rdeči luči, čeprav je izvedenec zanesljivo ugotovil, da je to storil samo eden od njiju. Ne gre torej za sokrivdo udeležencev, temveč za (izključno) krivdo enega od njiju, pri čemer po mnenju izvedenca obstaja večja verjetnost, da je za nesrečo odgovoren voznik tovornega vozila. Pritožba zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja na kršitev materialnega prava. Sodišče prve stopnje je uporabilo napačno materialnopravno podlago (določbo tretjega odstavka 188. člena OZ (1), ki se nanaša na regres solidarnih dolžnikov), namesto, da bi uporabilo relevantno pravilo iz 154. člena OZ o odgovornosti pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila. Ta določba sodišču nalaga, da ugotovi, na čigavi strani je odškodninska odgovornost (krivda). Glede na izvedenčevo ugotovitev, da je samo eden od udeležencev prometne nesreče prevozil rdečo luč, nikakor pa ne oba, ne pride v poštev tisti del pravila 154. člena OZ, ki govori o deljeni odgovornosti, marveč je treba uporabiti pravilo o izključni odgovornosti enega izmed voznikov.

Ker sodišče navedenega pravila ni uporabilo, tudi ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede vprašanja, kdo je prevozil rdečo luč. Zmotna uporaba materialnega prava je torej privedla do nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (2. stavek 355. člena ZPP (2)). Pri tem je ocenilo, da je glede na naravo stvari in okoliščine primera ustrezneje, predvsem pa veliko bolj v skladu z načelom ekonomičnosti, da dopolnitev postopka opravi prvostopenjsko sodišče .

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

(1) Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 97/07-UPB1; OZ.

(2) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/03-UPB1 in nadaljnji; ZPP.