Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se ob delni ugoditvi pritožbi tožene stranke sodba sodišča prve stopnje glasi: "Tožena stranka - zavarovalnica mora tožnici S. H. plačati odškodnino v znesku 7,800.000,00 SIT ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 452.858,00 SIT, oboje z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.9.1998 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene pritožbene in revizijske stroške v znesku 54.769,00 SIT in sicer od zneska 25.025,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.6.2000 dalje, od zneska 29.744,00 SIT pa z enakimi obrestmi od 17.5.2001 dalje, v 15 dneh pod izvršbo." V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožnici plačati odškodnino v znesku 8,500.000,00 SIT, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožene stranke, ki se je zavzemala za znižanje odškodnine, je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z znižanjem odškodnine iz naslova vseh odškodninskih postavk. Za pretrpljene telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem bi tožnica bila upravičena do denarne satisfakcije v znesku 1,000.000,00 SIT, ne pa v znesku 2,500.000,00 SIT, kot je določeno v izpodbijani sodbi. Pri tem se tožena stranka sklicuje na obširne navedbe izvedencev medicinske stroke. Razlaga teh izvedenskih mnenj omogoča sklepanje, da bo bodoče telesne bolečine tožnica trpela le občasno. Pri tem pa se bo morala izogibati dejavnostim, ki te bolečine povzročajo. Za duševne bolečine ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti bi po mnenju tožene stranke bila primerna odškodnina v znesku 2,000.000,00 SIT, ne pa v dosojenem znesku 4,500.000,00 SIT.

Tožničine življenjske aktivnosti so zmanjšane za približno 14 do 16 odstotkov. Prikrajšana bo le pri težkih delih; vsa ostala lahka in srednje težka dela bo tožnica lahko tudi v bodoče v celoti opravljala. Za skaženost bi tožnici mogla biti prisojena odškodnina v znesku 500.000,00 SIT, ne pa v znesku 1,500.000,00 SIT. Brazgotine, ki jih ima tožnica, niso takšne, da bi v okolici zbujale gnus, pomilovanje in zgražanje.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija je delno utemeljena.

Tožnica je bila hudo telesno poškodovana. Utrpela je zdrobitveni prelom obeh stegnenic, prelom leve ključnice, odrgnine in vreznine ter udarnino prsnega koša. Bila je štirikrat operirana, čas bolnišničnega zdravljenja pa je trajal 101 dan. Čakata jo še dva operativna posega. Na podlagi izvedenskih mnenj sta nižji sodišči lahko zanesljivo ugotovili, kakšno stopnjo telesnih bolečin in nevšečnosti je tožnica prestajala in koliko časa. Hude telesne bolečine je prestajala 5 do 7 dni po dogodku in nato še po vsaki operaciji 2 do 3 dni, srednje hude telesne bolečine pa skupaj kar 60 dni. Gre torej za obsežen mehanizem poškodovanja, ki je povzročil tožnici izrazito bolečinsko travmo. Pri tem je treba upoštevati še osemtedensko fiksacijo obeh stegnenic ter uporabo invalidskega vozička in bergel. Pri obremenitvah, ki spremljajo vsakdanje življenje, se ji ponovno pojavljajo telesne bolečine. Odškodnina iz tega naslova v znesku 2,500.000,00 SIT je primerna in je ni mogoče zniževati. Obseg škode iz tega naslova uvršča obravnavani primer v kategorijo hujših škod.

Zaradi posledic poškodbe in operacij so tožnici ostale obsežne in številne brazgotine na obeh nogah, levi strani prsi in na hrbtišču desne roke. Dobro je vidna tudi brazgotina na levi očesni veki. Obseg sprememb tožničinega zunanjega videza je tolikšen, da ga izpodbijana sodba označuje z negativno drugačnostjo, ki se običajno pri mladih ženskah izrazito odklanja. Dejstvu, da je tožnica mlada in da še ni poročena, je izpodbijana sodba utemeljeno dala poseben poudarek.

Dosojene odškodnine v znesku 1,500.000,00 SIT ni mogoče zniževati.

Utemeljena pa je revizija, kolikor se ne strinja z višino odškodnine, ki je v izpodbijani sodbi dosojena zaradi duševnih bolečin, ki jih tožnica prestaja ob zmanjšanju življenjskih aktivnosti. Z zneskom 4,500.000,00 SIT opredeljena odškodnina je v primerjavi z drugimi podobnimi primeri sodne prakse vendarle previsoka. Ugotovljena omejena gibljivost kolčnih in kolenskih sklepov posledično sicer pomeni nezmožnost za večje fizične napore, predstavlja pa tudi omejeno zmožnost izvajanja vaj pri telesni vzgoji, kar tožnico kot učiteljico razrednega pouka prizadeva, vendar pa ni mogoče mimo dejstva, da vsakdanje aktivnosti, tudi tiste, ki so povezane s poklicnim delom, tožnica vendarle opravlja. Res je sicer, da po izvedencih ugotovljeno procentualno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (14 do 20 odstotkov) samo po sebi ni zadostna podlaga za določitev zmanjšanja življenjskih aktivnosti, vendar pa je tudi to okoliščino, ki je podana v strokovnih izvedenskih mnenjih, treba upoštevati v sklopu z ostalimi dejanskimi ugotovitvami. Po presoji revizijskega sodišča bo ob upoštevanju podobnih primerov dosojanja odškodnin ustrezna satisfakcija tožnici dana že z zneskom 3,800.000,00 SIT. Zato je v tem delu bilo reviziji ugodeno, izpodbijana sodba pa po določbi prvega odstavka 395. člena ZPP spremenjena tako, da je bila odškodnina znižana za 700.000,00 SIT.

Sprememba izpodbijane sodbe je imela za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških (166. in 154. člen ZPP). Tožeča stranka je uspela z 78-odstotki svojega zahtevka, zaradi česar je v okviru sojenja na prvi stopnji upravičena do povrnitve stroškov, odmerjenih z zneskom 790.020,00 SIT, le do zneska 616.215,00 SIT. Uspeh tožene stranke je 22-odstoten, zaradi česar ji mora tožeča stranka iz naslova stroškov, nastalih na prvi stopnji, odmerjenih z zneskom 742.531,00 SIT, povrniti znesek 163.357,00 SIT. Razlika v znesku 452.858,00 SIT predstavlja glede na uspeh v pravdi tiste pravdne stroške, ki jih mora zaradi sojenja na prvi stopnji tožena stranka povrniti tožeči stranki.

Uspeh tožene stranke na pritožbeni in revizijski stopnji je bil v obeh primerih 14-odstoten. Zato ji mora tožeča stranka od stroškov, nastalih zaradi sojenja na pritožbeni stopnji v skupnem znesku 178.750,00 SIT, povrniti znesek 25.025,00 SIT, od stroškov na revizijski stopnji, odmerjenih v skupnem znesku 212.455,00 SIT pa 29.744,00 SIT.