Jedro

S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu popravilo le pravni pouk sklepa o nadaljevanju, je dolžniku ponovno omogočilo vložitev ugovora zoper pravno nasledstvo, kar dolžniku nikakor ni v škodo in zato niti nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega popravnega sklepa

Izrek

I. Pritožba A. A. se zavrže. II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep sodišča opr. št. In 261/2000 z dne 23. 8. 2018 popravilo tako, da se pravni pouk pravilno glasi: _"Dolžnik in prvotni upnik lahko izpodbijata sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ (da terjatev ni prešla na upnika oziroma obveznost ni prešla na dolžnika). Pisni ugovor se vloži v osmih dneh od dneva vročitve. Ugovor se vloži v dveh izvodih, mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Ob vložitvi ugovora mora biti plačana sodna taksa in če sodna taksa ni plačana v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je ugovor umaknjen (peti odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ)“._ V točki 2 pa je upnika poučilo, da zoper sklep novi upnik lahko vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve.

2. Zoper popravni sklep se pritožuje dolžnik A. A. po pooblaščencu (v nadaljevanju dolžnik). Navaja, da je zoper sklep z dne 23. 8. 2018 vložil pritožbo, saj sodišče pred njegovo izdajo dolžniku ni vročilo predloga novega upnika v izjavo (uveljavlja kršitev ustavnih pravic iz 22. oz. 25. člena Ustave RS), saj upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z dne 27. 6. 2018 sodišče še vedno ni vročilo dolžniku. Ker je sodišče s sklepom z dne 23. 8. 2018 sprejelo vsebinsko odločitev, izpodbijani sklep ne more predstavljati pomote takšne narave, kot jo pojmuje 328. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), da bi jo bilo dopustno sanirati z izdajo popravnega sklepa, saj ne gre za napake v imenih, številkah ali druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani popravni sklep, skupaj s sklepom z dne 23. 8. 2018 razveljavi in torej vsebinsko odloči tudi o pritožbi zoper sklep z dne 23. 8. 2018. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba dolžnika ni dovoljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da dolžnik za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep nima pravnega interesa. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je namreč tudi pravni interes (primerjaj četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 29/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje 23. 8. 2018 izdalo sklep, s katerim je nadaljevalo postopek z dediči pok. upnika B. B. in sicer: C. C., D. D. in E. E., zoper katerega je dolžnik vložil pritožbo. Višje sodišče v Ljubljani, kateremu je bila pritožba predložena v reševanje, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ker je pravno sredstvo dolžnika, v skladu z določbo 56.a člena ZIZ, zoper sklep o nadaljevanju postopka z dediči ugovor, o katerem pa odloča sodišče prve stopnje. 56.a člen ZIZ namreč v drugem odstavku določa postopanje sodišča v primeru spremembe upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ, kar lahko dolžnik izpodbija le z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Pritožbene navedbe dolžnika namreč predstavljajo ugovorni in ne pritožbeni razlog, na kar je pritožbeno sodišče že opozorilo sodišče prve stopnje. S tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu popravilo le pravni pouk sklepa o nadaljevanju je dolžniku ponovno omogočilo vložitev ugovora iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, kar dolžniku nikakor ni v škodo in zato niti nima pravnega interesa za izpodbijanje takšnega popravnega sklepa. Pritožnik namreč v tem postopku nikakor ne more doseči reševanja pritožbe zoper sklep o nadaljevanju postopka z dediči, saj je pravno sredstvo zoper takšen sklep ugovor in ne pritožba, kot je že zgoraj podrobno pojasnjeno.

6. Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o pritožbi je torej obstoj pravnega interesa vložnika, ki je podan, če bi se z vsebinsko odločitvijo o pritožbi pravni položaj pritožnika lahko kakorkoli izboljšal oziroma če bi mu odločitev o pritožbi lahko prinesla kakšno pravno korist. V kolikor pa temu ni tako, pritožba ni dovoljena in jo je treba zavreči. Dolžnik ima namreč pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. V konkretni zadevi pa je sodišče dolžniku ponovno omogočilo rok za ugovor in ker dolžnik ugodnejše odločitve na tej podlagi ne more pričakovati, nima pravnega interesa za pritožbo, kar tudi pomeni, da njegova pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje, skladno s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, ni dovoljena.

7. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (primerjaj prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je to storilo sodišče druge stopnje, na podlagi 1. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).