Jedro

Če stranka v pritožbi ne navede razlogov, iz katerih izpodbija sodbo prvostopnega sodišča, pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali je v prvostopni sodbi smotno uporabljeno materialno pravo oziroma so podane bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu iz 3. odstavka 72. člena ZUS. Če ti razlogi niso podani, pritožbo zavrne in potrdi prvostopno sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) v zvezi z 2. odstavkom 39. člena Zakona o azilu (ZAzil - UPB1, Uradni list RS, št. 134/2003) zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep tožene stranke z dne 27.10.2005, s katerim je tožena stranka tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdalje za tri mesece, in sicer od 27.10.2005 do 27.1.2006. Gibanje mu je omejila na podlagi 1. in 3. alinee 1. odstavka 27. člena ZAzil v povezavi s 5. alineo 36. člena ZAzil, ker je podan utemeljen sum da zavaja oziroma zlorablja azilni postopek, saj je namen podaje prošnje za azil izrazil šele po šestih dneh bivanja v Centru za tujce, kamor je bil nastanjen z namenom, da bo odstranjen iz Republike Slovenije, poleg tega pa je bilo treba tudi ugotoviti njegovo istovetnost. Sodišče prve stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je razloge, ki jih je tožena stranka navedla kot razloge za omejitev tožnikovega gibanja v času azilnega postopka, štelo za obstoječe. Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje, in sicer iz razloga bistvenih kršitev določb ZPP, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe materialnih predpisov. V njej navaja, da je bila njegova prošnja za azil neupravičeno zavrnjena, ker ne drži razlog, da bi v Slovenijo prišel izključno iz ekonomskih razlogov ter da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje. Ni zlorabljal azilnega postopka, saj je bil v trenutku prisiljen pobegniti, ker so mu grozili s smrtjo in se ni mogel vrniti po svoje osebne dokumente, zaradi česar jih sedaj nima. Ni dopustno, da se mu odredi omejitev gibanja, saj je po vseh normah upravičen do azila v Republiki Sloveniji. Utemeljuje razloge za odobritev azila, ker mu v izvorni državi trajno grozi preganjanje. Predlaga da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da prošnji tožnika za priznanje političnega azila v Republiki Sloveniji ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Tožnik v pritožbi, s katero izpodbija prvostopno sodbo, ni pojasnil, zakaj v obravnavanem primeru izpodbija ukrep omejitve gibanja, temveč ugovarja zlasti zavrnitvi prošnje za pridobitev azila. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo preizkusilo po uradni dolžnosti, in sicer z vidika pravilne uporabe materialnega prava ter morebitnega obstoja bistvenih kršitev pravil postopka. Ker takšnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.