Jedro

Ker se izvršba nadaljuje le na dolžničin 3/4 solastniški delež na nepremičnini, izrek sklepa, ki se glasi, da se novi dolžnici dovoli vstop v izvršbo in da se izvršba nadaljuje še z njo kot novo dolžnico, ki mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, ni pravilen.

Sklep o nadaljevanju izvršbe na delež na nepremičnini zoper dolžnico kot lastnico tega deleža na nepremičnini je odločitev v smislu procesnega nadaljevanja izvršbe zoper pritožnico kot solastnico nepremičnine. Določbe o vstopu novega dolžnika v izvršbo se uporabljajo ne le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba na tem predmetu. Zaradi takšnega položaja v postopku, torej položaja hipotekarne dolžnice, pa mora biti dolžnici dana možnost pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito uveljavlja ugovorne razloge, ki jih v tem položaju lahko uveljavlja, in jih mora sodišče tudi vsebinsko presojati.

Izrek

I. Pritožbi nove dolžnice se delno ugodi in se sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "I. Izvršba se na 3/4 delež na nepremičnini parc. št. ... k.o..., last M. M., nadaljuje zoper njo kot lastnico tega deleža na nepremičnini.".

II. Pritožba nove dolžnice zoper II. točko izreka sklepa in pritožba dolžnika se zavržeta.

III. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dovolilo, poleg že obstoječega dolžnika B. M., vstop v izvršbo novi dolžnici M. M., in odločilo o nadaljevanju izvršbe še z navedeno dolžnico, ki mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (I. točka izreka), ter sklenilo, da se dolžnici M. M. vroča sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Črnomlju In 41/2011 z dne 31. 5. 2011 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pravočasno s skupno vlogo pritožila oba dolžnika, nova dolžnica pa je pravočasno vložila tudi pritožbo po pooblaščencu. Dolžnika v skupni vlogi uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Trdita, da se je postopek po tožbi na nedopustnost izvršbe na 3/4 premoženja hipotekarne dolžnice zaključil s poravnavo in upnik ni predlagal nadaljevanja izvršbe, ker tretja oseba A. G. plačuje dolg v dogovorjenih obrokih. Nova dolžnica pa v pritožbi, vloženi po pooblaščencu, še uveljavlja, da v izvršilnem postopku ne more imeti statusa stranke kot celotne dolžnice, saj nikoli ni bila dolžnica navedenega upnika, temveč je postala zgolj lastnica nepremičnin do 3/4, tako lahko nastopa edino s premoženjem kot jamstvom za poplačilo dolga, ne pa kot nosilka dolga kot dolžnica v celoti. V nadaljevanju pritožbe uveljavlja, da ni hipotekarna dolžnica. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje, podredno pa spremembo sklepa tako, da se ga v celoti razveljavi.

3. Upnik je po pooblaščenki na pritožbi odgovoril in predlaga njuni zavrnitvi ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4. Pritožba dolžnika ni dovoljena, pritožba nove dolžnice pa je delno utemeljena, delno pa ni dovoljena.

**O pritožbi dolžnika**

5. Z izpodbijanim sklepom ni odločeno o nobeni pravici ali obveznosti dolžnika, temveč le o vstopu nove dolžnice v izvršbo. Dolžnik zato ni oseba, ki bi imela pravico do pritožbe zoper navedeni sklep, in zanjo tudi nima pravnega interesa. Tudi če bi se pritožba izkazala za utemeljeno, zase ne bi mogel doseči ugodnejšega pravnega položaja. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pomeni njeno nedovoljenost (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in jo je zato višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

**O pritožbi nove dolžnice**

6. Pritožba nove dolžnice ni dovoljena v delu, v katerem se nanaša na II. točko izreka izpodbijanega sklepa, saj gre v tem delu za sklep procesnega vodstva. V skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba zoper sklep procesnega vodstva izključena. Zato je višje sodišče pritožbo nove dolžnice v delu, v katerem se nanaša na II. točko izreka sklepa, na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.

7. Pritožba nove dolžnice pa je utemeljena v delu, v katerem se nanaša na odločitev o vstopu nove dolžnice v izvršbo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Izrek izpodbijanega sklepa je mogoče razumeti le tako, da vstopi v postopek kot nova dolžnica v razmerju do upnika glede terjatve iz obligacijskega razmerja, ne pa, kot je navedeno v razlogih izpodbijanega sklepa, da se izvršba nadaljuje na njen 3/4 solastniški delež na nepremičnini zoper njo kot hipotekarno dolžnico (drugi odstavek 170. člena ZIZ). Prav ima pritožnica, ko napada pravilnost izreka izpodbijanega sklepa (edino izrek sklepa postane pravnomočen) in je zato višje sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in odločitev v I točki izreka spremenilo tako, kot je odločeno v I. točki izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Poudariti pa je treba, da gre za odločitev v smislu procesnega nadaljevanja izvršbe zoper pritožnico kot solastnico nepremičnine, na kateri je bila že s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 31. 5. 2011 dovoljena izvršba zoper dolžnika kot lastnika nepremičnine v celoti (vse na podlagi podatkov iz zemljiške knjige). Zato se višje sodišče do pritožbenih trditev, da dolžnica ni hipotekarna dolžnica, ne opredeljuje, temveč je te trditve treba obravnavati kot ugovor nove (hipotekarne) dolžnice v smislu določbe 56.a člena ZIZ. Po stališču teorije in večinske sodne prakse se četrti odstavek 24. člena ZIZ ne uporablja le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba na tem predmetu.1 Zaradi takšnega položaja v postopku, torej položaja hipotekarne dolžnice, pa ji mora biti dana možnost pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito uveljavlja ugovorne razloge, ki jih v tem položaju lahko uveljavlja, in jih mora sodišče tudi vsebinsko presojati. V nadaljnjem postopku naj zato sodišče prve stopnje obravnava preostale navedbe v pritožbi kot ugovor nove - hipotekarne dolžnice v skladu z določbo 56.a člena ZIZ.

9. Višje sodišče je sklenilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k odločitvi o pritožbi in so zato stroški nepotrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-2324/08-31 z dne 16. 12. 2010.