Jedro

Upravičen vzrok za zamudo je tak vzrok, ki ni nastal po krivdi stranke oziroma v njeni sferi. Tudi če sodišče tožniku verjame, da je 25. 10. 2011 doživel hud živčni stres, ostaja neizkazano, zakaj ni tožbe vložil do izteka roka za njeno vložitev, to je do 9. 11. 2011, oziroma kaj mu je preprečevalo, da tega ni storil, bil pa je sposoben vložiti tožbo 11. 11. 2011, torej dva dni po izteku zakonskega roka. Tožnik zato po presoji sodišča ni izkazal, da ni kriv za zamudo.

Izrek

Vrnitev v prejšnje stanje se ne dovoli.

Tožba se kot prepozna zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je pri Vrhovnem sodišču RS, kot sicer nepristojnemu organu, dne 11. 11. 2011 na recepis vložil tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 2492/2011 z dne 27. 9. 2011. V njej je navedel, da v primeru zamude vložitve tožbe podaja predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Utemeljuje ga z dejstvom, da je v zadnjem mesecu zaradi oblasti RS doživel več hudih živčnih stresov, zato ni bil sposoben slediti rokom sodišča. Izjemno hud živčni stres, od katerega se verjetno ne bo nikoli opomogel, je doživel 25. 10. 2011. V smislu 24. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), lahko stranka, ki iz upravičenega vzroka zamudi rok za tožbo iz 23. člena ZUS-1 in zaradi tega zamujenega dejanja ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je tožniku rok iz 23. člena ZUS-1 pričel teči 11. 10. 2011, saj je 10. 10. 2011 prejel odločbo, ki jo v tem upravnem sporu izpodbija. 30-dnevni rok za vložitev tožbe pred tukajšnjim sodiščem se je tako iztekel z dnem 9. 11. 2011. Upravičen vzrok za zamudo je tak, ki ni nastal po krivdi tožeče stranke oziroma v njeni sferi. Tožnik bi zato moral izkazati, da ni kriv zamude. Tudi če sodišče tožniku verjame, da je 25. 10. 2011 doživel hud živčni stres, pa ostaja neizkazano dejstvo, zakaj ni tožbe vložil do izteka roka za njeno vložitev, to je do 9. 11. 2011, oziroma kaj mu je preprečevalo, da tega ni storil, bil pa je sposoben vložiti tožbo 11. 11. 2011, torej dva dni po izteku zakonskega roka. Tožnik zato po mnenju sodišča ni izkazal, da ni kriv za zamudo.

Ker okoliščine za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje po mnenju sodišča glede na ugotovljeno niso verjetno izkazane, je sodišče sklenilo, da vrnitve v prejšnje stanje ne dovoli.

Ker je v smislu 28. člena ZUS-1 tožbo potrebo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, ki ga je tožnik prejel 10. 10. 2011, je tožba, ki jo je vložil 11. 11. 2011 vložena po izteku 30 dnevnega roka za vložitev take tožbe in tako prepozna.

Sodišče je zato tožbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, v zvezi s 3. odstavkom omenjenega člena, kot prepozno zavrglo.