Jedro

Premoženjsko šibkim strankam in socialno ogroženim strankam institut oprostitve, obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1 omogoča, da v sodnih postopkih niso prikrajšane pri varovanju svojih pravic. Drugi dolžnik, ki je sicer ob vložitvi pritožbe podal predlog za oprostitev, svojega predloga v nadaljevanju ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev je zato izključno posledica njegove neaktivnosti pri uveljavljanju okoliščin nezmožnosti plačila sodne takse v postopku odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo dolžnika zoper sklep In 541/2015 z dne 22. 1. 2016 štelo za umaknjeno. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da dolžnika nista plačala sodne takse za pritožbo in da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ter jo oprlo na peti odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje drugi dolžnik iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritrjuje ugotovitvi sodišča, da sodne takse za vloženo pritožbo ni poravnal. Tega ni storil, ker je objektivno ni mogel poravnati, saj ima blokiran TRR s strani FURS Maribor. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 29.b člena ZIZ in 8. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) mora biti ob vložitvi pritožbe plačana sodna taksa. Če ni, sodišče vlagatelja na podlagi 34. člena ZST-1 s plačilnim nalogom pozove na plačilo v 8 dneh ter ga hkrati opozori, da se bo v primeru neplačila v postavljenem roku štelo, da je pritožba umaknjena (peti odstavek 29.b člena ZIZ).

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da dolžnika ob vložitvi pritožbe nista plačala sodne takse, temveč sta podala predlog za oprostitev sodnih taks. Ker je bil ta nepopoln, ju je sodišče pravilno pozvalo, da predlog v postavljenem roku dopolnita. Dolžnika zahtevi sodišča nista sledila, zato je sodišče skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ njun predlog zavrglo in dolžnika s plačilnim nalogom In 541/2015 z dne 11. 5. 2016, izdanim skladno s prvim odstavkom 34. člena ZST-1 pozvalo na plačilo sodne takse v roku 8 dni.

6. Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da je rok za plačilo sodne takse potekel 20. 5. 2016, saj je bil dolžnikoma plačilni nalog vročen 12. 5. 2016. Ker dolžnika v postavljenem roku nista plačala takse in ker niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, saj je bil predlog dolžnikov za oprostitev plačila sodne takse zavržen, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno izreklo posledico iz petega odstavka 29.b člena ZIZ, to je, da se zaradi neplačila takse - neizpolnjene procesne predpostavke pritožba dolžnikov šteje za umaknjeno.

7. Drugi dolžnik, ki v pritožbi sam priznava neplačilo sodne takse, se neuspešno upira izrečeni posledici z navedbo o blokiranem TRR in s tem objektivni nezmožnosti plačila sodne takse. Premoženjsko šibkim strankam in socialno ogroženim strankam namreč institut oprostitve, obročnega plačila ali odloga plačila sodne takse iz 11. člena ZST-1 omogoča, da v sodnih postopkih niso prikrajšane pri varovanju svojih pravic. Drugi dolžnik, ki je sicer ob vložitvi pritožbe podal predlog za oprostitev, svojega predloga v nadaljevanju ni dopolnil. Z izpodbijanim sklepom sprejeta odločitev je zato izključno posledica njegove neaktivnosti pri uveljavljanju okoliščin nezmožnosti plačila sodne takse v postopku odločanja o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Z dopolnitvijo predloga za oprostitev sodne takse tako, da bi bil ta sposoben za vsebinsko obravnavo, bi drugi dolžnik lahko ob izkazanih okoliščinah, ki jih sedaj zatrjuje v pritožbi, dosegel oprostitev plačila sodne takse in s tem preprečil z izpodbijanim sklepom izrečeno posledico.

8. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih drugi dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).