Jedro

Pogoj za pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice je povzročanje hude škode sebi ali drugim. Ta škoda mora biti izkazana, ne zadostuje samo hipotetična škoda.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Pridržančevi stroški pritožbenega postopka v višini

33.550,00 SIT gredo v breme sodišča.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje B.P. zadržalo na zdravljenju na zaprtem oddelku Psihiatrične bolnice v Begunjah do

25.8.2005.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje pooblaščenka B.P., ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in pridržanca takoj odpusti iz zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Begunje. V pritožbi pooblaščenka navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da pridržanec ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih ljudi. Dejstvo, da je želel odpotovati, ne pomeni povzročanja hude škode sebi ali drugim. Kaj naj bi to škodo predstavljalo in kakšna naj bi bila, sodišče niti ne navaja, saj izvedenec le navaja, da bi pridržanec s svojim ravnanjem lahko povzročil materialno škodo, saj njegova podjetniška funkcija zahteva določeno odgovornost, kar pa ni tista huda škoda, ki jo pogojuje čl. 70 ZNP. Samo v primeru, da bi bila grozeča škoda gotova ter hujša od posega v osebno svobodo, bi bila prisilna hospitalizacija upravičena. Pri tem se pritožba sklicuje na izpoved pridržanca, da posle opravlja osebje in da ni noben problem prenos pooblastil v času njegove odsotnosti. Upoštevati je treba tudi pridržančevo izpoved, da se še ni odločil, kam bi potoval in koliko časa tako, da ni dokazano, da bi do potovanja sploh prišlo. Postavlja se tudi vprašanje, ali je pri pridržancu sploh v zadostni meri ugotovljena duševna bolezen, ki terja kakršnokoli zdravljenje, saj je ugotovljeno, da pridržanec odklanja terapijo, pa je vseeno z izvedencem in sodiščem vzpostavil običajno komunikacijo.

Tudi iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja obstoj kakšne hujše duševne bolezni ali duševne motnje, ki bi nujno terjala zdravljenje.

Pritožba je utemeljena.

V postopku pridržanja oseb v psihiatričnih ustanovah odloča sodišče o pridržanju osebe v zdravstveni organizaciji v zaprtem oddelku, če je zaradi narave duševne bolezni nujno potrebno, da se ji omeji svobodo gibanja ali prepreči stik z zunanjim svetom, ker ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi ali povzroča hudo škodo sebi ali drugim (čl. 70 Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče je izvedlo postopek v skladu z zakonom in tudi pravilno ugotovilo, da pridržanec boluje za duševno boleznijo (psihozo), vendar pritožba utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru ni ostalih zakonskih pogojev za pridržanje. Da bi pridržanec ogrožal svoje življenje ali življenje drugih ljudi, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugotovljeno oziroma izvedenec samo predpostavlja, da bi se pridržanec lahko spravil v resno nevarnost brez ustreznega zdravljenja. Prav tako je samo hipotetično ugotovljeno, da bi nepredvidena odsotnost pridržanca za njegovi podjetji pomenila veliko izgubo na njegovem premoženju. V takem primeru mora biti že povzročena škoda ali pričakovana škoda velika (zakon uporablja izraz huda), kar v konkretnem primeru ni izkazano. Samo za primer pritožbeno sodišče navaja, da škoda na podjetju nastaja pridržancu tudi v času njegove odsotnosti, ko je pridržan na psihiatrični ustavnovi. Način poslovanja in vodenja podjetja pridržanca se bo moral urediti na drugačen način, ne more biti pa to razlog za pridržanje z ugotovitvijo, da mu nastaja škoda. Večja škoda bi nastopila v primeru, če bi pridržanec premoženje nekontrolirano razprodajal in uničeval, kar pa ni ugotovljeno. Samo hipotetična možnost nastajanja velike izgube na premoženju, ni pogoj za tak hud poseg v človekovo osebnost, kot je pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične ustanove.

Ker v konkretnem primeru na podlagi izvedenega postopka glede na navedeno ne obstajajo zakonski pogoji za pridrižanje, je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna in je bilo utemeljeni pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, ne da bi pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje (čl. 365, tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).

Pridržalni postopek iz 7. poglavja ZNP je oficialne narave.

Taka narava postopka je narekovala tudi specialno ureditev glede stroškov tega postopka, in sicer gredo ti v breme sodišča (78. člen ZNP). Med stroške pridržalnega postopka spadajo tudi stroški zastopanja pridržanca. Zastopnica pridržanca je v pritožbi priglasila vse stroške postopka, tako pred sodiščem prve stopnje kot pritožbene. Ob smiselni uporabi določb ZPP o pritožbenih stroških (165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) je pritožbeno sodišče odločilo le o stroških pritožbenega postopka. Ti znašajo 33.500,00 SIT (sestava pritožbe 250 odvetniških točk in temu pripadajoči 2 % materialni stroški ter 20 % DDV) in po 78. členu bremenijo sodišče. O utemeljenosti ostalih v pritožbi navedenih stroškov, ki se tičejo postopka pred sodiščem prve stopnje, in o njihovi višini pa bo moralo odločiti sodišče prve stopnje samo.