Jedro

Na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon določa drugače. Ker je tožnik vložil ugovor zoper plačilni nalog, je s tem predlagal uvedbo ugovornega (pritožbenega) postopka, zato pa mu je sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse. To takso je sodišče tudi pravilno odmerilo, upoštevaje pri tem tarifno št. 30010 in opombo 3e, po kateri znaša taksa za posebno pritožbo 33,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke utemeljeno zavrnilo in je za ugovor na podlagi tarifne št. 30010 tudi pravilno naložilo toženi stranki plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne ugovor tožene stranke z dne 22. 2. 2016 zoper plačilni nalog opr. št. Pd 197/2015 z dne 16. 2. 2016 (I. točka izreka sklepa). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v 15 dneh od vročitve tega sklepa plačati sodno takso za postopek o posebni pritožbi v znesku 33,00 EUR (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila ugovor (pravilno pritožbo) in v njej navedla, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da so delovni spori takse prosti, zaradi česar je zahteva za plačilo takse brezpredmetna. Sicer pa tožba zaradi plačila neizplačanih plač in povračila stroškov dela nima materialnopravne podlage v zakonu, zaradi česar Delovno sodišče v Mariboru ni pristojno za odločanje o taki tožbi, tožeča stranka pa tudi nima pravne koristi za njeno vložitev. Zato je plačilo takse brezpredmetno, tožbo pa je potrebno zavreči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3.,6., 7., 11. točko, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere opozarja pritožba. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo.

5. V tem individualnem delovnem sporu je prvostopno sodišče 4. 11. 2015 izdalo sodbo zaradi plačila 5.029,13 EUR s pp, zoper katero je tožena stranka 4. 12. 2015 vložila ugovor (pravilno pritožbo). Zato je prvostopno sodišče toženi stranki naložilo plačilo takse za pritožbo in ji izdalo plačilni nalog za plačilo 160,00 EUR. Ker tožena stranka sodne takse za pritožbo ni plačala, kljub temu, da je bila opozorjena na posledice neplačila, je sodišče s sklepom z dne 11. 2. 2016 štelo, da je pritožba zoper sodbo umaknjena. Tudi zoper ta sklep je tožena stranka 16. 2. 2016 vložila ugovor, ki ga je sodišče štelo za pritožbo in toženi stranki poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o posebni pritožbi v znesku 33,00 EUR. Zoper ta plačilni nalog je tožena stranka 16. 2. 2016 vložila ugovor, ki ga je sodišče prejelo 22. 2. 2016 in s sklepom z dne 9. 3. 2016 zavrnilo, tožniku pa naložilo plačilo 33,00 EUR sodne takse za postopek o posebni pritožbi.

6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da so delovni spori takse prosti. Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/08 s sprem.) v prvem in tretjem odstavku 10. člena taksativno določa, kdo je oproščen plačila sodnih taks, v petem odstavku 10. člena pa je še določeno, da se taksa ne plača, kadar tako določa poseben zakon. V Taksni tarifi je v točki 2 določena višina taks v postopku o delovnih in socialnih sporih, pri čemer je pod opombo a) v točki 2.2. izrecno določeno, da takse ne plača delavec v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in dijak ali študent v individualnih delovnih spori zoper organizacijo oz. delodajalca v zvezi s kadrovsko štipendijo ter začasnim ali občasnim delom. V točki 2.3. Taksne tarife je izrecno predpisana in določena višina takse v postopku o individualnih delovnih sporih premoženjske narave. V opombi k tej točki je tudi določeno, da se v teh sporih plača tudi taksa iz tretjega dela taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno.

7. Na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 mora takso plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon določa drugače. Ker je tožnik vložil ugovor zoper plačilni nalog, je s tem predlagal uvedbo ugovornega (pritožbenega) postopka, zato pa mu je sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse. To takso je sodišče tudi pravilno odmerilo, upoštevaje pri tem tarifno št. 30010 in opombo 3e, po kateri znaša taksa za posebno pritožbo 33,00 EUR. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke utemeljeno zavrnilo (I. točka izreka). Obenem je za ugovor na podlagi tarifne št. 30010 tudi pravilno naložilo toženi stranki plačilo sodne takse v znesku 33,00 EUR (II. točka izreka).

8. Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih pritožnica ni priglasila.