Jedro

V primeru, če je v tožbi združenih več zahtevkov, kot meni sodišče, bi sicer tožeča stranka morala vsak zahtevek opredeliti posebej, vendar je tudi tožbeni predlog z enotno opredeljenim denarnim zahtevkom še vedno sposoben za obravnavanje in bi sodišče lahko stranko, tako kot pravilno opozarja v pritožbi, na naroku v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva spodbudilo, da dopolni navedbe o pravotvornih dejstvih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ker se je postavilo na stališče, da je bila tožba tako pomanjkljiva, da se je ne da obravnavati. Tožniki zahtevajo plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, zahtevki pa niso specificirani po 179. čl. Obligacijskega zakonika in tožeča stranka tudi po pozivu sodišča na popravo tožbe tega ni storila, zato je izpodbijani sklep izdalo na podlagi 4. odst. 108. čl. ZPP.

Tožeča stranka v pritožbi zoper ta sklep zatrjuje, da je tožba kot je vložena primerna za obravnavanje, saj vsebuje trditveno podlago in zahtevek, ki temelji na tej podlagi. V tožbi niso razčlenjeni zahtevki za nepremoženjsko škodo, vendar bi tožeča stranka to lahko storila še vse do konca glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je tudi napačno in preozko razumelo zahtevek tožnikov. Trditvena podlaga je jasna. Njihova hiša je sredi gradbišča, na katerem se izvajajo gradbena dela. Na gradbišču se uporablja najtežja gradbena mehanizacija, dela se izvajajo 24 ur na dan in v primeru takšnih kršitev ustavnih pravic tožnikov ne gre za duševne bolečine, ki bi jih bilo enačiti z duševnimi bolečinami zaradi zmanjšanja življenjskih funkcij, ampak se te duševne bolečine razlagajo širše, saj obsegajo vsako psihično neugodje. Tožniki v tem pravdnem postopku zahtevajo škodo za vsa psihična neugodja, ki jih imajo v zvezi z gradnjo spornega objekta in so samo primera radi navedli strah, nevšečnosti, psihične bolečine. Zato sodišče neutemeljeno zahteva, naj zahtevek razčlenijo in navedejo, koliko zahtevajo za strah, koliko za psihične bolečine in koliko za nevšečnosti ali nelagodnosti. Predlagajo razveljavitev sklepa in meritorno obravnavanje zadeve.

Pritožba je utemeljena.

Uporaba 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pride v poštev v primeru formalnih, ne pa vsebinskih pomanjkljivosti vloge. To je takrat, ko je vloga nerazumljiva ali nepopolna. Tožba, ki jo je vložila v tej zadevi tožeča stranka, pa ni niti nerazumljiva, niti nepopolna. Vsebuje vse, kar predpisuje za vsebino tožbe 180. čl. ZPP. V primeru, če je v tožbi združenih več zahtevkov, kot meni sodišče, bi sicer tožeča stranka morala vsak zahtevek opredeliti posebej, vendar je tudi tožbeni predlog z enotno opredeljenim denarnim zahtevkom še vedno sposoben za obravnavanje in bi sodišče lahko stranko, tako kot pravilno opozarja v pritožbi, na naroku v skladu z načelom materialnega procesnega vodstva spodbudilo, da dopolni navedbe o pravotvornih dejstvih (čl. 285 ZPP). Če tožeča stranka v tej odškodninski zadevi uveljavlja odškodnino zaradi kršitve pravice osebnosti, ki se praviloma prisoja kot enotna oblika škode, pa tožba niti vsebinsko ni pomanjkljiva. Vsekakor tožba, kot jo je vložila tožeča stranka, ni formalno pomanjkljiva tako, da sodišče po tej tožbi ne bi moglo postopati, zato je v tej zadevi nezakonito uporabilo 108. čl. ZPP in je pritožbeno sodišče iz tega razloga moralo utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti po 3.točki 365. člena ZPP in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, tako da tožbo obravnava meritorno.