Jedro

Da bi bil predlog za dopustitev revizije formalno popoln, mora predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava prek sodne prakse (prim. 367. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožničini tožbi, odpravilo 1., 2. in 5. točko izreka odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, št. U014-41/2020/4 z dne 20. 7. 2020, ter zadevo v tem delu vrnilo navedenemu organu v ponovni postopek (I. točka izreka), toženki je naložilo, da mora tožnici povrniti stroške postopka (II. točka izreka), stroškovni zahtevek stranke z interesom pa je zavrnilo (III. točka izreka). Z odločbo, ki jo je sodišče v navedenem delu odpravilo, je bila koncesija za območje občine Celje, ki spada v območje upravne enote Celje, dodeljena stranki z interesom (1. točka izreka), zahtevi tožnice ter zahteva veterinarske organizacije A., d. o. o., pa zavrnjeni (2. in 3. točka izreka). S 4. točko je bil določen obseg izvajanja koncesije, s 5. točko pa veterinarji, ki naj bi izvajali koncesijsko dejavnost.

2.Upravno sodišče je presodilo, da je prva alineja VII. poglavja Javnega razpisa za dodelitev koncesije v okviru mreže javne veterinarske službe za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije, ki se financira iz proračunskih sredstev (v nadaljevanju Javni razpis) v v nasprotju z Uredbo o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (v nadaljevanju Uredba), saj dopušča ovrednotenje veterinarske organizacije, ki se je prijavila na območje dveh ali več celih upravnih enot, ki predstavljajo zaokroženo enoto tako, da ima v vsaj v dveh od teh sedež ali podružnico, čeprav iz Uredbe izhaja, da je največje območje, za katero se dodeli koncesija, območje ene cele upravne enote. Presodilo je tudi, da je toženka zmotno uporabila merilo dosegljivosti veterinarja v ambulanti in po tem merilu izbranemu koncesionarju nezakonito dodelila 3 dodatne točke.

3.Stranka z interesom (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo glede naslednjih vprašanj:

- Ali je Javni razpis v delu, ki se nanaša na prednostno merilo pokritje večjega območja iz prve alineje VII. poglavja, tj. - <em>za območje dveh ali več celih upravnih enot, ki predstavljajo zaokroženo celoto tako, da ima v vsaj dveh od teh sedež ali podružnico: 14 točk</em>, v nasprotju z določbo četrtega odstavka 3. člena Uredbe? Ali je to merilo lahko urejeno le tako, da se v zvezi s pokritostjo večjega območja ovrednoti le tisto območje, na katerem kandidira več kandidatov in za katero se dodeljuje konkretna koncesija?

- Ali iz Javnega razpisa izhaja, da je po merilu iz prve alineje 3. točke VIII. poglavja, tj. - <em>dosegljivost veterinarja v ambulanti, s katero se prijavlja v občini tekom delovnega časa od ponedeljka do petka v obsegu 8 ur dnevno</em>, mogoče prejeti največ eno točko? Ali tožena stranka kot koncendent lahko z odgovori na vprašanja spremeni oz. dodatno pojasni vsebino Javnega razpisa? Ali so pojasnila koncendenta vezana na vsebino oz. merila Javnega razpisa zavezujoča v postopku odločanja o podelitvi koncesije na podlagi Javnega razpisa?

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6.Da bi bil predlog formalno popoln, mora torej predlagatelj ne le navesti sporno vprašanje, temveč predvsem jasno predstaviti pravni problem, ki naj bi ga Upravno sodišče napačno rešilo. Pri tem mora izhajati iz stališč izpodbijane sodbe in na kratko utemeljiti, zakaj so napačna ter zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse (prim. 367.a člen ZPP).

7.Predlagateljica pri prvem vprašanju glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse ne obrazloži, v čem je podobnost ponujenih primerov z obravnavanim, oziroma ne pojasni, zaradi katerih individualnih značilnosti konkretni primer odstopa od ponujenih. Na podlagi neobrazloženega in pavšalnega zatrjevanja odstopa od sodne prakse, brez konkretne pravne in dejanske primerjave stanja, kot to nalaga četrti odstavek 367.b člena ZPP, pa ni mogoča presoja, ali gre za pomembno pravno vprašanje.

8.Tudi sicer je bilo pri zadevah, ki jih navaja predlagateljica, za točkovanje relevantno večje število občin znotraj ene upravne enote, za katero je bila tudi podeljena koncesija (v zadevi I U 1545/2010 je šlo za podelitev koncesije za območje upravne enote Radovljica, ki zajema občine Bled, Bohinj, Radovljica in Gorje, v zadevi II U 414/2010 je šlo za podelitev koncesije za območje upravne enote Lendava, ki zajema območje občin Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče, Dubrovnik, Lendava in Velika Polana, v zadevi I U 1563/2010 pa je šlo za podelitev koncesije v upravni enoti Krško, ki zajema občini Krško in Kostanjevica na Krki), medtem ko je v obravnavani zadevi drugače. Z izpodbijano odločbo je bila podeljena koncesija za območje občine Celje, ki spada v območje upravne enote Celje, pri čemer je toženka izbranemu koncesionarju priznala dodatne točke, ker se je prijavil (tudi) na območje dveh drugih upravnih enot, ki nista bili predmet podelitve koncesije z izpodbijano odločbo. Predlagateljica tako ni izkazala, da je ob primerljivem dejanskem in pravnem stanju Upravno sodišče odločilo drugače.

9.Glede drugega sklopa vprašanj pa predlagateljica zgolj na splošno zatrjuje njihovo pomembnost, s tem ko navaja, da se nanašajo na zakonitost podelitve koncesije za obdobje 10 let. Ne navede pa konkretne okoliščine, ki bi kazale, zakaj so odgovori na vprašanja, ki jih navaja, pomembni za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

10.To tudi iz besedila vprašanja ne izhaja, iz besedila Javnega razpisa pa izhaja, da je po merilu iz prve alineje 3. točke VIII. poglavja, tj. - <em>dosegljivost veterinarja v ambulanti, s katero se prijavlja v občini tekom delovnega časa od ponedeljka do petka v obsegu 8 ur dnevno</em>, mogoče prejeti največ eno točko. Predlagateljica torej z vprašanjem ne izpostavi pravno pravnega problema, ki bi se nanašal na razlago tega merila.

11.Ker predlog iz navedenih razlogov ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena zavrglo.

12.Odločitev o stroških postopka s predlogom za dopustitev revizije stranke z interesom temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Ker stranka z interesom s svojim predlogom ni uspela, sama trpi svoje stroške tega postopka.

13.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 60/2023 z dne 15. 11. 2023, X DoR 204/2021 z dne 16. 3. 2022, III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023, III DoR 58/2022 z dne 14. 6. 2022 in drugi.

Op. št. (2)Nekaj mesecev oziroma ko bo začel delovati lokal tožencev na Selanovem trgu, kar se je zgodilo v letu 1993; poleg tega je tožnik že pred zapisom potrdila z dne 16. 1. 1995 od tožencev večkrat zahteval vrnitev posojila.