Jedro

V korist otroka je, da ima stabilen in predvidljiv režim stikov, ki ni podvržen nepotrebnim spremembam. Na strani staršev je, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da ohranjajo način stikov, za katerega je bilo v predhodnih postopkih ugotovljeno, da je v korist otroka.

Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči tega institut začasne odredbe o znižanju preživnine ni namenjen temu, da sodišče reagira na vsako, časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeležencev postopka in s tem poseže v pravnomočno odločbo o preživnini. Takojšnje ukrepanje je potrebno le v primerih ogroženosti otroka oziroma le izjemoma, upoštevaje tudi druge okoliščine, ob celovito in trajnejše poslabšanih materialnih zmožnostih katerega od staršev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca (pravilno: predlagatelja) za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „1. Predlagatelj A. A. je dolžan plačevati mesečno preživnino za mladoletno B. B. v višini 100,00 EUR od 1. 3. 2023 dalje, in sicer do vsakega petnajstega v mesecu na osebni račun nasprotne udeleženke C. C., št. SI56..., odprt pri Banki X., d. d., pod izvršbo, 2. Zakonita zastopnica C. C. je dolžna izvajati vse prevoze na stik in s stika z očetom po veljavnem sporazumu - sodni poravnavi, opr. št. II N 25/2016 z dne 15. 9. 2016, ki določa izvajanje stikov med hčerko in očetom, 3. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve v nepravdni zadevi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 335/2021, 4. Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.“

2. Zoper navedeni sklep je predlagatelj vložil pritožbo. Sklep izpodbija v celoti, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve postopka. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, stroške pritožbe pa naloži v plačilo nasprotni stranki. Navaja, da je z dnem 17. 3. 2023 postal brezposeln in nastopil bolniški stalež. Od tega dne je ostal brez prihodkov, prav tako nima prihrankov, ki bi mu lahko omogočali plačevanje nadstandardne preživnine. Preživnina se je v mesecu februarju 2023 povečala na 744,81 EUR, kar tudi ob pretekli zaposlitvi ne bi bil več v stanju plačevati. Od februarja 2023 ima prepoved opravljanja kakršnekoli pridobitne dejavnosti zaradi zdravstvenih težav in je tudi nezmožen iskati novo zaposlitev. Prav tako je ostal brez zdravstvenega zavarovanja in ga je v zdravstveno zavarovanje prijavila žena. Celotno breme njegovega preživljanja in vseh s tem povezanih stroškov je trenutno na njegovi ženi, kar vključuje stroške hrane, bivanja, oblačil in obutve, javnih dajatev, goriva za avto, osebne higiene, stanovanjskega kredita in preživninske obveznosti. Vse navedeno utemeljuje dramatično poslabšanje gmotnega, socialnega in zdravstvenega stanja predlagatelja. Navaja, da če se v predlogu zaradi znižanja preživnine izda začasna odredba o začasnem znižanju preživninske obveznosti do mladoletnih otrok, je že po naravi stvari jasno, da takšna začasna odredba ne more biti namenjena varovanju koristi mladoletnih otrok, temveč zavezanca. Glede na predlagateljev predlog bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati potrebnost začasne odredbe z vidika preprečitve nastanka domnevne težko nadomestljive škode predlagatelju v povezavi s predlagateljevimi trditvami. In sicer, da mu brezposelnost in nezmožnost iskanja dela, ob dosedanji nadstandardni preživnini, ne omogoča niti osnovne eksistence. 162. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) v tem primeru ni relevanten, saj ne gre za varovanje koristi otroka, temveč za varovanje koristi zavezanca. Celotno breme predlagateljevega preživljanja je na njegovi ženi, ki pa je že od konca leta 2022 samo delno zmožna opravljati delo, posledično ima tudi sama znižane prihodke. Ko predlagatelj (v predlogu, opomba višjega sodišča) omeni, da nima nobenih sredstev za preživljanje in da mu grozi izvršba na stanovanjsko nepremičnino in izselitev, to ne pomeni, da ne bodo nastale tudi druge hude posledice. Omenjena je zgolj najhujša posledica. Nezmožnost plačila električne energije bo vodila k odklopu električne energije, ki jo predlagatelj nujno potrebuje za normalno bivanje in ogrevanje hiše. Nezmožnost plačila vode bo vodila k odklopu vode na hiši. Nezmožnost nakupa goriva za avto bo pomenila nezmožnost izvajati stike s hčerko. Nezmožnost plačati telefonske stroške bo pomenila odklop telefona in nezmožnost opravljati telefonske razgovore z mladoletno hčerko. Poleg hudih posledic za predlagatelja bodo ogrožene tudi koristi mladoletne B. B., ko bo preživljala čas pri očetu, kar sodišče prve stopnje v celoti spregleda. Sodišče prve stopnje se do trditev predlagatelja in dokazov ni opredelilo, niti ni ocenilo vseh dokazov skupaj. Sklepa se ne da preizkusiti, prav tako pa je napačno ugotovljeno dejansko stanje glede hudih posledic. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da brezposelnost očeta, bolezen, nezmožnost iskanja dela in opravljanja dela, odplačevanja kredita, ne zadoščajo za sklep, da gre za situacijo, ki bi terjala nujno ukrepanje za zaščito mladoletne B. B. To je v nasprotju s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 558/2015 z dne 4. 3. 2015. Sodišče prve stopnje se je materialnopravno zmotno ukvarjalo z nujnim ukrepanjem za zaščito mladoletne B. B., kot izhodiščnim vprašanjem za odločitev o predlogu za začasno odredbo. V celoti pa je spregledalo drastično spremenjene okoliščine na strani predlagatelja. Glede na drastično spremenjene okoliščine in nujnost preprečitve težko popravljivih posledic bi moralo sodišče prve stopnje za odločitev o začasni preživnini upoštevati začasno nezmožnost predlagatelja za plačevanje nadstandardne preživnine (183. člen DZ) in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Prav tako bi moralo upoštevati stroške nujnega preživljanja in preživninske zmožnosti matere. Tega sodišča prve stopnje v nobenem primeru ni storilo. Navaja, da sodišče prve stopnje v celoti spregleda višino preživnine in da gre za zelo visoko, nadstandardno, luksuzno preživnino v višini 744,81 EUR, ob tem, da se oče bori z eksistencialnim preživetjem in je v celoti odvisen od preživljanja s strani žene. Kriterij za določitev preživnine z začasno odredbo ni ustrezen življenjski standard otroka in celotna korist, ampak njegovo nujno preživljanje. Prav tako sodišče prve stopnje v celoti prezre preživninske zmožnosti matere in se do teh navedb v zvezi z zmožnostmi preživljanja niti ne opredeli. V celoti prezre, da so preživninske zmožnosti matere mnogo višje, kot so bile v preteklosti. Zakonita zastopnica lahko tako brez težav začasno prevzame večji del preživninskega bremena za mladoletno B. B., kar sodišče prve stopnje v celoti zanemari in ne ugotovi dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je spregledalo tudi odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) z dne 2. 3. 2023, v kateri je zdravnica predlagatelju prepovedala opravljati kakršnokoli pridobitno dejavnost, prav tako pa prepovedala odsotnost z doma, razen z razlogom zdravniškega pregleda, preiskave, predpisane terapije ali predpisane aktivnosti v skladu z navodili osebnega zdravnika. Pridobitne zmožnosti predlagatelja so tako nične oziroma jih ni. Enako odločitev je v odločbi ZZZS z dne 22. 3. 2023 sprejel drugi zdravnik in jo podaljšal vsaj do 19. 5. 2023. Novo odločbo ZZZS prilaga pritožbi, saj je v času predloga za začasno odredbo in dopolnitve predloga za začasno odredbo še ni prejel. Prav tako prilaga novejše potrdilo o brezposelnosti in neprejemanju denarnega nadomestila. V tem kontekstu je nerazumljivo, da se sodišče prve stopnje ukvarja s poslovnikom nadzornega odbora Občine X., saj je iz odločbe imenovanega zdravnika jasno, da se predlagatelj ne sme ukvarjati z nobeno pridobitno dejavnostjo. Enako velja za članstvo v D. komisiji.

3. Predlagatelj se v celoti pritožuje tudi nad delom sklepa sodišča prve stopnje, ki se nanaša na zavrnitev začasne odredbe glede prevozov na stik oziroma stika mladoletne B. B. z očetom. Iz odločbe ZZZS je jasno razvidno, da predlagatelj ne sme zapuščati doma, razen izjemoma. Med te razloge ne sodi prevažanje mladoletne B. B. na stik ali s stika. Ob izvajanju stika tako krši odločbo ZZZS v delu razlogov možnih odhodov z doma. Če bo v celoti spoštoval odločbo ZZZS, stikov z mladoletno B. B. ne bo več, saj prevozov in zapuščanja doma z namenom izvajanja stikov ne sme opravljati. Posledično je napačen sklep sodišča prve stopnje, da je edini razlog predloga spremembe režima stikov zgolj nezmožnost plačevanja stroškov goriva in vzdrževanja avtomobila. Prav tako gre pri predlogu za spremembo režima prevozov za varovanje koristi otroka, saj je predvsem za mladoletno B. B. koristno, da ima redne in tekoče stike z očetom. Prepoved opravljanja prevozov oziroma zapuščanja doma, kot to izhaja iz odločbe ZZZS, bi tako mladoletni B. B. povzročila hude travme in pustila psihološke posledice, zato je predlog začasne spremembe režima prevozov nujen za ohranitev koristi mladoletne B. B. Tudi sicer mladoletna B. B. zelo rada preživlja čas z očetom in njegovo ženo, prekinitev teh pa bi imelo za njo hude negativne posledice. Navaja še, da nasprotna udeleženka z izdajo začasne odredbe ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale predlagatelju (272. člen ZIZ).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Navedeno se odraža tudi v določbi četrtega odstavka 7. člena DZ, ki določa, da morajo državni organi, izvajalci javnih služb, nosilci javnih pooblastil, organi lokalnih skupnosti ter druge fizične in pravne osebe v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka. Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.

6. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka (161. člen DZ), pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti. Odločitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve predlagane začasne odredbe o začasnem znižanju preživnine je glede na povedano pravilna, saj iz navedb predlagatelja v podanem predlogu za izdajo začasne odredbe v ničemer ne izhaja, da sedanje stanje ogroža mld. B. B. Prvini postopka glede začasnih odredb sta hitrost in sumarnost; navedeno pomeni tudi, da mora predlagatelj že v okviru začasne odredbe podati vse trditve in dokaze, ki sodišču omogočajo odločanje o utemeljenosti začasne odredbe, s prilagojenim standardom verjetnosti. Predlagatelj šele v okviru pritožbenega postopka zatrjuje, da bi njegovo poslabšano premoženjsko stanje vplivalo tudi na koristi mld. B. B., ko navaja, da zaradi nezmožnosti nakupa goriva za avtomobil ne bo mogel izvajati stikov s hčerko, da bo nezmožnost plačati telefonske stroške vodila v nezmožnost opravljati telefonske razgovore z mladoletno hčerko in zaključi, da bodo poleg hudih posledic za predlagatelja ogrožene tudi koristi mladoletne B. B., ko bo preživljala čas pri očetu. Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče navedeno spregledalo in slabo raziskalo dejansko stanje, saj je bilo trditveno breme glede ogroženosti otroka, ki edina utemeljuje izdajo začasne odredbe v okviru določb DZ, na predlagatelju. Sodišče namreč samo ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali, zgolj v primeru varstva pravic in pravnih interesov otrok (7. člen v povezavi s 6. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Tega kriterija postopek, ki teče zaradi znižanja preživnine, ne izpolnjuje. Sodišče je tako na podlagi tega, da ogroženost mld. B. B. ni bila izkazana, pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo glede znižanja preživnine (161. člen DZ).

7. Prav tako je na podlagi 161. člena DZ pravilna odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe glede spremembe izvajanja prevozov na stike. Predlagatelj se je v okviru podanega predloga tudi glede razlogov, zaradi katerih predlaga spremembo na način, da sedaj vse prevoze izvaja nasprotna udeleženka, skliceval zgolj na svoje trenutno poslabšano premoženjsko stanje. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predlagatelj tekom postopka v ničemer ne pojasni, zakaj sedanji način izvajanja stikov ogroža mld. B. B., oziroma, zakaj je zaradi njene ogroženosti treba nemudoma odločiti, da sedaj vse prevoze izvaja ravno nasprotna udeleženka. Šele v pritožbi navaja, da je sprememba režima prevozov nujna za ohranitev koristi mladoletne B. B. in opiše, v čem bi bile njene koristi prizadete. Sklicuje se na odločbo ZZZS, ki da mu nalaga prepoved opravljanja prevozov oziroma zapuščanja doma. V zvezi s tem višje sodišče zgolj dodaja, da je v korist otroka, da ima stabilen in predvidljiv režim stikov, ki ni podvržen nepotrebnim spremembam, saj so te za otroka same po sebi stresne. Na strani staršev je, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da ohranjajo način stikov, za katerega je bilo v predhodnih postopkih ugotovljeno, da je v korist otroka. V konkretnem primeru iz odločbe ZZZS z dne 2. 3. 2023 izhaja, da so predlagatelju za zapuščanje doma dovoljene izjeme, v skladu z navodili osebnega zdravnika. Glede na navedeno torej ni izključeno, da predlagatelj pridobi dovoljenje za zapuščanje naslova stalnega bivališča tudi iz naslova stikov. Poseg v obstoječi režim, ne da bi bile izčrpane druge možnosti, ki na koristi mld. B. B. ne vplivajo, tudi zato ni utemeljen.

8. Poleg zgoraj obravnavane pravne podlage (161. člen DZ) je v postopku glede znižanja preživnine v izjemnih okoliščinah, na primer zaradi izrazito in trajnejše poslabšanih materialnih zmožnosti, možna tudi izdaja začasne odredbe po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Preživninska terjatev v družinskih sporih je glede na vsebino denarna, zaradi česar je za njeno zavarovanje treba ugotavljati izpolnjenost pogojev iz 270. člena ZIZ. Pri tem pa je izdana začasna odredba kljub denarni naravi terjatve regulacijska1. 9. Višje sodišče opozarja na restriktivni pristop k izdajanju začasnih odredb v družinskih sporih, tudi v primeru, ko se njihova utemeljenost presoja po določbah ZIZ. Predlagatelj v predlogu navaja, da je z dnem 17. 2. 2023 postal brezposeln in nastopil bolniški stalež, da je ostal brez prihodkov in prihrankov, ki bi mu lahko omogočali plačevanje nadstandardne preživnine ter da odplačuje stanovanjski kredit v višini 870 EUR. Kot že omenjeno, sodišče v postopkih družinskega prava uporabi preiskovalno načelo (7. člen ZNP-1) zgolj takrat, ko varuje pravice in pravne interese otrok. Trditveno in dokazno breme glede drastičnega, trajnejšega poslabšanja premoženjskega stanja je bilo tako na predlagatelju. Iz njegovih trditev med drugim izhaja, da je do poslabšanja prišlo pred kratkim, pri čimer pa ne poda nobenih dodatnih trditev o predvidenem trajanju trenutnega stanja oziroma razlogih, ki bi nakazovali na trajnejšo pridobitno nezmožnost. Prav tako ne poda trditev o svojih celostnih materialnih zmožnostih (189. člen DZ) oziroma ne predloži zadostne dokumentacije (izpiskov iz uradnih evidenc za vse vrste premoženja, dokazil, povezanih s stanjem prihodkov in prihrankov, zadnje dohodninske odločbe in drugih), da bi lahko sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo o njegovih trenutnih izredno slabih zmožnostih preživljanja. V zvezi z višino kredita, ki ga odplačuje predlagatelj, višje sodišče pripominja, da imajo preživninske obveznosti prednost pred vsemi ostalimi (glej na primer 197. člen ZIZ). Višje sodišče tako ugotavlja, da predlagatelj ni uspel izkazati, da bi mu nastajala težko nadomestljiva škoda, prav tako ni podal zadostnih trditev in dokazov glede ostalih pogojev po 272. členu ZIZ, na katere se sklicuje.

10. Pritožnik v pritožbi navaja tudi, da kriterij za določitev preživnine z začasno odredbo ni ustrezen življenjski standard otroka in celotna korist, ampak njegovo nujno preživljanje. Drži, da na podlagi ustaljene sodne prakse sodišče v primeru, ko o preživnini še ni odločeno in jo je zaradi varstva otrokove koristi treba določiti že tekom postopka z začasno odredbo, preživnino določi po kriteriju stroškov, potrebnih za nujno preživljanje. Napačen pa je zaključek pritožnika, da bi po tem istem kriteriju moralo sodišče znižati preživnino, ko je začasna odredba potrebna zaradi varstva katerega od staršev. Iz podanega kriterija nujnega preživljanja izhaja namreč ravno nasprotno. Torej, če je kljub sicer uveljavljenemu standardu otrokove koristi sprejemljivo, da mora otroku tekom postopka zadoščati minimalna preživnina, namenjena zgolj kritju osnovnih potreb, je toliko bolj sprejemljivo, da morajo odrasli osebi tekom postopka, v katerem zahteva znižanje že določene preživnine, prav tako zadoščati zgolj osnovna sredstva. Sodišče v zvezi s tem pravilno opozori (9. člen obrazložitve sklepa), da predlagatelja v primeru izterjave že določene preživnine ščiti določba druge točke prvega odstavka 102. člena ZIZ, ki ureja omejitev izvršbe oziroma ima na podlagi 71. člena ZIZ možnost predlagati odlog izvršbe.

11. Ob zaključku višje sodišče opozarja, da so v skladu s 54. členom Ustave Republike Slovenije dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke, enake, prav tako sta po 8. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah oba starša enako odgovorna za vzgojo in razvoj svojih otrok. Navedeno velja tudi za dolžnost preživljanja; oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka, pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči tega institut začasne odredbe o znižanju preživnine, ne glede na pravno podlago (DZ ali ZIZ), nedvomno ni namenjen temu, da sodišče z izdajo začasne odredbe reagira na vsako, časovno omejeno spremembo okoliščin (predlagatelj zatrjuje, da je brezposeln in v bolniškem staležu od meseca februarja 2023) na strani udeležencev postopka in s tem poseže v pravnomočno odločbo o preživnini. Takojšnje ukrepanje je potrebno le v primerih ogroženosti otroka (ta v konkretnem postopku, kot že obrazloženo, ni izkazana), oziroma le izjemoma, upoštevaje tudi druge okoliščine, ob celovito in trajnejše poslabšanih materialnih zmožnostih katerega od staršev (česar pa predlagatelj v tem postopku ni izkazal).

12. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

1 Povzeto po: N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, Lexpera, GV založba, 2022, str. 21.