Jedro

Pritrditi je pritožnici o materialnopravno zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča, da do izvolitve novega nadzornega sveta opravlja funkcijo nadzornega sveta dotedanji.

Situacijo, ko nadzorni svet nima dovolj članov, da bi bil sklepčen, ureja 267. člen ZGD-F, saj v takem primeru ob predpostavki upravičenih predlagateljev določa intervencijo sodišča za imenovanje manjkajočih članov nadzornega sveta. Smiselno enako mora to veljati tudi za primer, ko družba sploh nima več nadzornega sveta, ker mu je na primer mandat potekel, kot to zatrjuje tožnica. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da funkcijo nadzornega sveta do izvolitve novega opravlja dotedanji, torej negira določbo 1. odstavka 267. člena ZGD-F Čim pa je tako, je dotedanjemu nadzornemu svetu mandat potekel dne 3.6.2003 in nadzorni svet ni imel več pristojnosti pravno veljavno opravljati svoje nadzorne funkcije. Posledično pa tudi ni veljavno njegovo poročilo o pregledu pripojitve z dne 9.6.2003, zato ni bila izpolnjena zakonska dolžnost družbe - tožene stranke iz 7. točke 2. odstavka 516. člena ZGD-F, da omogoči delničarjem pregled poročila nadzornega sveta o pregledu pripojitve, ki ga mora slednji izdelati po 514. a členu ZGD-F na podlagi poročila uprave o pripojitvi in poročila o reviziji pripojitve. Poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve je namreč namenjeno seznanitvi delničarjev z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za njihovo odločitev na skupščini o soglasju k pogodbi o pripojitvi. Ker torej tožena stranka delničarjem ni zagotovila vpogleda v veljavno poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve, je bila kršena pravica delničarjev do obveščenosti iz 293. člena ZGD-F

Izrek

1. Pritožba zoper I.1. točko izpodbijane sodbe se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Pritožbi zoper I.2. točko in II. točko izreka sodbe se ugodi in se izpodbijana sodba v tem delu spremeni tako, da glasi: "Razveljavijo se sklepi skupščine družbe G. d.d., sprejeti na skupščini družbe dne 16.7.2003, ki se glasijo: "Skupščina soglaša s pripojitvijo družbe T. B. d.o.o. k družbi G. d.d. in daje soglasje k pogodbi o pripojitvi družbe T. B. d.o.o. kot prevzete družbe k družbi G. d.d. kot prevzemni družbi. Podpisana pogodba o pripojitvi v notarskem zapisu je priloga in sestavni del sklepa." "Osnovni kapital družbe G. d.d. se zaradi združitve z dosedanjega zneska 304.388.000,00 SIT poveča za znesek 79.811.000,00 SIT tako, da povečani osnovni kapital znaša 384.199.000,00 SIT, z izdajo 79.811 novih navadnih imenskih nematerializiranih delnic istega razreda druge izdaje z nominalno vrednostjo 1.000,00 SIT".

Vsaka stranka nosi svoje stroške prvostopenjskega postopka."

3. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z uvodoma citirano delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi ugotovilo, da je sklep skupščine z dne 16.7.2003 o ugotovitvi bilančnega dobička in razporeditvi, delno pa nerazporeditvi le-tega ter podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2002, podrejeno pa da naj se navedeni sklep razveljavi (I.1. točka izreka sodbe). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov skupščine tožene stranke z dne 16.7.2003 o soglasju skupščine o pripojitvi družbe T. B.d.o.o. k toženi stranki in soglasju k pogodbi o pripojitvi ter sklepa v zvišanju osnovnega kapitala tožene stranke zaradi pripojitve ter zahtevek na povračilo stroškov postopka (I.2. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila, uveljavljala pa je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo sodbe z ugoditvijo primarnemu ali podrednemu tožbenemu zahtevku in stroškovno posledico, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži povračilo stroškov tožene stranke za odgovor na pritožbo.

O pritožbi zoper zavrnitev tožbenega zahtevka, ki se nanaša na sklep o (ne)razporeditvi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2002: Pritožba ni utemeljena.

Zmotno je pritožbeno stališče, da je z vidika ničnosti sklepa pravno relevanten zgolj zaključek, da je bil na skupščini sprejet sklep v vsebini, ki ni bil kot predlog sklepa objavljen v sklicu skupščine, kot to predpisuje ZGD. Glede na čas sklica in poteka sporne skupščine je treba uporabiti določbe o ničnosti sklepov skupščine iz novele ZGD - F, ki je drugače kot doslej opredelila ničnostne razloge. Medtem ko je bil pred novelo ZGD-F sklep skupščine ničen, če je bil sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z 281. členom do 287. členom ZGD in določbami statuta, razen če so se skupščini udeležili vsi delničarji (3. alineja 1. odstavka 359. člena ZGD), torej tudi v primeru, če ni bil objavljen dnevni red zasedanja skupščine in podani predlogi za sprejemanje sklepov (286. člen ZGD), pa so bili ničnostni razlogi v zvezi s sklicem skupščine z novelo ZGD-F omejeni zgolj na kršitev določbe 2. odstavka 283. člena ZGD-F, ki določa, da mora biti sklic skupščine objavljen z navedbo firme in sedeža družbe ter časa in kraja skupščine in pogojev, od katerih je odvisna udeležba na skupščini in uresničevanje glasovalne pravice. Da skupščina ni bila sklicana skladno z zahtevami iz citiranega določila ZGD-F, pa pritožnica v prvostopenjskem postopku niti ni zatrjevala, prvostopenjsko sodišče pa je z vpogledom v objavo sklica skupščine (v prilogi A1) celo ugotovilo, da je bila skupščina sklicana skladno z 2. odstavkom 283. člena ZGD-F. Materialnopravno pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da morebitna kršitev določbe 286. člena ZGD-F ni več ničnostni razlog, pač pa zgolj razlog za izpodbijanje. Da pa tožeča stranka na skupščini ni napovedala izpodbijanja tega sklepa, kar je materialnopravna predpostavka za uveljavljanje pravice do izpodbijanja s tožbo, kot je to ugotovilo prvostopenjsko sodišče, pa tožnica s pritožbo ne izpodbija.

Pritožbena trditev, da je poseg predsedujočega v vsebino predlaganega sklepa v nasprotju s temeljnimi principi delniške družbe, zaradi česar je sklep ničen, ni utemeljena. Bistvo sprejema spornega sklepa je seznanitev skupščine (oziroma delničarjev) z letnim poročilom, ugotovitev višine bilančnega dobička, njegova razporeditev in delna nerazporeditev v predlagani višini ter podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2002, to pa so sklepi, za katere sprejem je pristojna skupščina po 1. odstavku 282. člena ZGD-F. Vsebine teh sklepov predsednik skupščine ni spreminjal in so bili sprejeti natančno taki, kot so bili predlagani. Na glasovanju o sprejemu spornega sklepa izpuščena vsebina predloga sklepa v objavljenem dnevnem redu, ki glasi: "Nadzorni svet daje pozitivno mnenje k predlogu uprave o uporabi bilančnega dobička in predlaga skupščini, da sprejme predlog uprave", ne posega v vsebino in veljavno sklepanje o spornem sklepu, kot to zmotno meni pritožnica, saj za veljavno sklepanje skupščine izpuščeni tekst sploh ni bil potreben. Poseg predsednika skupščine, ki je predlagal sprejem spornega sklepa brez zgoraj navedenega teksta zato ne predstavlja ničnostnega razloga po 3. alineji 359. člena ZGD-F. Nenazadnje pritožnica niti ne pojasni, v čem je izpuščeno besedilo vplivalo na vsebino predlaganega in sprejetega sklepa o razporeditvi bilančnega dobička in podelitvi razrešnice upravi in članom nadzornega sveta za poslovno leto 2002. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče, kolikor zadeva odločitev o tožbenem zahtevku na ničnost in podredno izpodbojnost obravnavanega sklepa na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pri tem ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno po 2. odstavku 350. člena ZPP paziti ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo v tem delu pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbi zoper zavrnitev tožbenega zahtevka, ki se nanaša na razveljavitev sklepa skupščine o pripojitvi in zvišanju osnovnega kapitala: Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožnici o materialnopravno zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča, da do izvolitve novega nadzornega sveta opravlja funkcijo nadzornega sveta dotedanji. Nadzornemu svetu oziroma posameznim njegovim članom funkcija preneha bodisi s potekom mandata (265. člen ZGD-F) ali pa z odpoklicem (266. člen ZGD-F), ali na drug način (na primer z odstopom člana nadzornega sveta). Situacijo, ko nadzorni svet nima dovolj članov, da bi bil sklepčen, ureja 267. člen ZGD-F, saj v takem primeru ob predpostavki upravičenih predlagateljev določa intervencijo sodišča za imenovanje manjkajočih članov nadzornega sveta. Smiselno enako mora to veljati tudi za primer, ko družba sploh nima več nadzornega sveta, ker mu je na primer mandat potekel, kot to zatrjuje tožnica. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da funkcijo nadzornega sveta do izvolitve novega opravlja dotedanji, torej negira določbo 1. odstavka 267. člena ZGD-F (prim. še ZGD s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002 - prva knjiga, stran 847). Po presoji pritožbenega sodišča pa je mandat mogoče nadzornemu svetu podaljšati le, še preden mu je mandat potekel. S potekom mandata funkcija nadzornemu svetu oziroma njegovim članom, kot rečeno, preneha. Morebitno kasnejše imenovanje na skupščini družbe predstavlja novo izvolitev članov nadzornega sveta, ki jo je po navedbah tožene stranke opravila skupščina tožene stranke dne 25.8.2003, ko je tudi razveljavila sklep skupščine z dne 16.7.2003 o podaljšanju mandata članom nadzornega sveta do 16.7.2003 in istega dne odločila o imenovanju novih članov nadzornega sveta.

Čim pa je tako, je dotedanjemu nadzornemu svetu mandat potekel dne 3.6.2003 in nadzorni svet ni imel več pristojnosti pravno veljavno opravljati svoje nadzorne funkcije. Posledično pa tudi ni veljavno njegovo poročilo o pregledu pripojitve z dne 9.6.2003, zato ni bila izpolnjena zakonska dolžnost družbe - tožene stranke iz 7. točke 2. odstavka 516. člena ZGD-F, da omogoči delničarjem pregled poročila nadzornega sveta o pregledu pripojitve, ki ga mora slednji izdelati po 514. a členu ZGD-F na podlagi poročila uprave o pripojitvi in poročila o reviziji pripojitve. Poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve je namreč namenjeno seznanitvi delničarjev z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za njihovo odločitev na skupščini o soglasju k pogodbi o pripojitvi. Ker torej tožena stranka delničarjem ni zagotovila vpogleda v veljavno poročilo nadzornega sveta o pregledu pripojitve, je bila kršena pravica delničarjev do obveščenosti iz 293. člena ZGD-F (prim. še ZGD s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, druga knjiga, stran 813), kar je izpodbojni razlog po 2. odstavku 364. člena ZGD-F. Ni dvoma, da je bil sklep o povečanju osnovnega kapitala tožene stranke sprejet kot posledica sprejetega skupščinskega sklepa o soglasju k pripojitvi in da do povečanja osnovnega kapitala prišlo na podlagi 518. člena ZGD-F. Veljavnosti sklepa o povečanju osnovnega kapitala zato ni mogoče presojati ločeno od usode izpodbijanega sklepa o soglasju k pripojitvi, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče. Čim pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbojen sklep skupščine o soglasju k pripojitvi, je posledično izpodbojen tudi sklep o zvišanju osnovnega kapitala, zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožničini pritožbi v tem delu ugodilo in na podlagi 4. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz 2. točke izreka te sodbe.

Odločitev o delni spremembi prvostopenjske sodbe je po 2. odstavku 165. člena ZPP narekovala odločitev pritožbenega sodišča o stroških vsega postopka. Ker je tožnica s tožbo delno uspela, delno pa ne, pritožbeno sodišče pa tudi ni moglo kvantificirano opredeliti uspeha pravdnih strank v tem postopku, je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške prvostopenjskega in pritožbenega postopka.