Jedro

Pravilno je stališče prvega sodišča, da tožba zoper umrlo osebo ni dopustna in jo je treba zavreči. Mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka. Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo zoper peto toženko A. S., petnajsto toženko A. G., sedemnajsto toženko M. T. in osemnajstega toženca P. T. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da odločitev prvega sodišča ni obrazložena, s čemer je storjena bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prvo sodišče ni vročalo listin, na podlagi katerih je sprejelo odločitev, tožeči stranki, s čemer ji je odvzelo pravico do izjave, zato je bila storjena tudi kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti v zvezi s sklicevanjem sodišča na odločbo II Cp 1898/2009. Prvo sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo. SZ-1 določa v drugem odstavku 17. člena, da mora pridobitelj lastninske pravice obvestiti upravnika o spremembi lastninske pravice na posameznem delu. Upravnik zato ni dolžan preverjati in ugotavljati lastništva na posameznih delih. Ker tožeča stranka kot upravnik do vložitve tožbe ni bila seznanjena o smrti toženih strank in o spremembah lastništva na posameznih delih, je pravilno vložila tožbo zoper osebe, za katere je vedela, da so lastniki posameznih stanovanj, kar je izhajalo tudi iz zemljiške knjige na dan vložitve tožbe. Prvo sodišče bi moralo ugotoviti, ali je bila tožnica kot upravnik skladno z določili SZ-1 seznanjena o spremembi lastništva in o smrti toženih strank. Glede na to, da tožeča stranka ni dolžna zbirati podatkov o lastnikih preko uradnih evidenc, bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti prvi odstavek 81. člena ZPP. Tožnica je dolžna upoštevati načelo javnosti zemljiške knjige in načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Prvo sodišče bi moralo pozvati tožnico na odpravo pomanjkljivosti, saj iz trditvene podlage tožbe izhaja, da je naperjena zoper tožence kot etažne lastnike. Prvo sodišče bi lahko tudi pozvalo dediče na vstop v pravdo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvo sodišče je ugotovilo na podlagi javnih listin, da so tožene stranke, zoper katere je zavrglo tožbo, umrle že pred vložitvijo tožbe. Očitane kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni storilo, saj je tožnica imela možnost vpogledati te listine v sodnem spisu (ob tem tožnica ne trdi, da bi bili podatkih javnih listin o smrti navedenih toženih strank napačni).

5. Pravilno je stališče prvega sodišča, da tožba zoper umrlo osebo ni dopustna in jo je treba zavreči. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je zadostna in očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Mrtva fizična oseba ne more biti pravdna stranka. Zoper fizično osebo, ki je umrla pred vložitvijo tožbe, tožba ni mogoča in jo je treba zavreči na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, saj se ta pomanjkljivost ne da odpraviti, glede na svojo naravo pa ta pomanjkljivost onemogoča nadaljnjo pravdo (v obsegu zoper umrle osebe).

6. Določbe SZ-1, na katere se sklicuje pritožba, so nepomembne za obravnavana procesnopravna vprašanja iz izpodbijanega sklepa (enako velja glede načel zemljiškoknjižnega prava), saj v tej zadevi ne more iti za situacijo iz prvega odstavka 81. člena ZPP. Poziv dedičem, da prevzamejo pravdo, je aktualen le v primeru, ko pravdna stranka umre med pravdo (po vložitvi tožbe), za takšno situacijo pa v tej zadevi ne gre.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).