Jedro

Pravno pomembna dejstva, ki so bistvena za izdajo odločbe, morajo biti ugotovljena po resnici in popolnoma. Zato mora sodišče, v kolikor je verjetno izkazano, da je lahko prišlo do hude telesne poškodbe zaradi drugega dogodka in ne ravnanja obtoženega, izvajati dokaze, da to verjetnost potrdi (ugotovi) ali izključi.

Izrek

Pritožbi obtoženčevega zagovornika se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Novem mestu obtoženega A. M. spoznalo za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po

I. odstavku 134. člena KZ. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta.

Oškodovanca je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Obtožencu pa je naložilo v plačilo stroške postopka, določene v povprečnini 60.000,00 SIT.

Zoper navedeno sodbo sta se pritožila državna tožilka zaradi odločbe o kazni in je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtožencu določi v okviru pogojne obsodbe daljšo zaporno kazen in tudi daljšo preizkusno dobo in zagovornik obtoženega zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadeno sodbo spremeni tako, da obtoženega oprosti, podrejeno pa, da napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka S. P. iz Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije pa je predlagala zavrnitev pritožbe obtoženečevega zagovornika in ugoditev pritožbi državnega tožilca.

Zagovornik obtoženega je podal odgovor na predlog višje državne tožilke in predlagal tako kot v pritožbi.

Pritožba zagovornika obtoženca je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zagovornik obtoženega upravičeno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je namreč neutemeljeno zavrnilo zaslišanje priče M. M., ki ga je sprva vabilo na zaslišanje tako v preiskavi kot na glavni obravnavi, potem pa le ugotovilo, da nobena od strank neposrednega zaslišanja ni predlagala. Namreč ob spremembi obtožbe s strani tožilca glede časovne opredelitve dejanja in ob upoštevanju izvedeniškega mnenja, ki dopušča nastanek poškodbe, kot jo je utrpel oškodovanec tudi ob prometni nesreči in izkazano verjetnostjo, da je do prometne nesreče dejansko prišlo (zagovor obtoženega potrjen z izpovedbo I. in V. M.), bi sodišče prve stopnje moralo z zaslišanjem priče, na katero opozarja pritožnik, ugotoviti ali je do prometne nesreče dejansko prišlo in ali ni oškodovanec morda v prometni nesreči utrpel ugotovljeno poškodbo. Pritožnik namreč upravičeno opozarja tudi, da izvedeni dokazni postopek kaže na to, da je verjetno preteklo od trenutka, ko je oškodovanec zapustil lokal, v katerem naj bi mu obtoženi povzročil zatrjevano poškodbo in trenutka, ko je bil pregledan v zdravstvenem domu, več časa, kot je to potrebno za pot brez postankov. Poleg tega je bila priča, na katero opozarja pritožnik (M. M.) neposreden povod za prepir, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so torej zaključki sodišča prve stopnje vsaj preuranjeni. Izkazana je velika verjetnost, da je oškodovanec poškodbo lahko utrpel tudi drugje in ne zaradi ravnanja obtoženca.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi obtoženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti že izvedene dokaze, poleg tega pa zaslišati tudi pričo M. M. in pa v pritožbi navedeno pričo M. F., imenovanega Č., ki naj bi bil tudi eden od udeležencev prometne nesreče, na katero je opozarjal obtoženec že v svojem zagovoru. V kolikor bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prišlo dejansko do prometne nesreče z vozilom, v katerem se je nahajal tudi oškodovanec, pa bo moralo ugotoviti tudi, ali ni oškodovanec zadobil poškodbe v prometni nesreči, kar dopušča tudi izvedenec travmatolog. V kolikor pa bo to sodišče prve stopnje izključilo, pa bo seveda moralo oceniti, ali oškodovanec ni zadobil poškodbe zaradi padca, ki naj bi bil posledica odrinjenja s strani obtoženca kot izpovedujejo priče V. M., B. A. in I. M. Zatrjevanje sodišča prve stopnje, da gre za pristranske priče, katerih izpovedi se v bistvenih delih razlikujejo pa je neprepričljivo in bo moralo sodišče prve stopnje te dokaze v povezavi z drugimi dokazi v ponovljenem postopku kritičneje oceniti.

Glede na odločitev pritožbenega sodišča pa se sodišče druge stopnje ni moglo spuščati v utemeljenost pritožbe državne tožilke.