15. 1. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Sebastiana Pelana, Koper, na seji 15. januarja 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 74., 95. in 96. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 78/06 in 109/06 – ur. p. b.) se zavrne.

Obrazložitev

A.

Pobudnik izpodbija 74., 95. in 96. člen Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ-UPB1), kolikor ti urejajo način glasovanja in sistem delitve mandatov (volilni sistem) pri volitvah poslancev narodnih skupnosti. Zakonski ureditvi očita, da je v neskladju z drugim odstavkom 80. člena Ustave, ker volivci, pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, volijo svoja predstavnika na drugačen in nepotrebno zapleten način kot vsi drugi državljani. Poleg tega naj bi sistem, ki se uporablja za pripadnike narodnih skupnosti (t. i. Borda volilni sistem), silil volivca, da glasuje ne za enega kandidata, ampak za toliko kandidatov, kolikor se jih poteguje za poslansko mesto. Sistem naj bi tudi omogočal manipulacije, zmagovalec naj bi bil v takem volilnem sistemu naključen, poleg tega pa je sistem zapleten, zato je veliko glasovnic neveljavnih. Pravni interes pobudnik utemeljuje s tem, da je pripadnik italijanske narodne skupnosti in da je septembra 2008 kandidiral na volitvah v Državni zbor za poslanca italijanske narodne skupnosti.

B.

Glede volitev poslancev narodnih skupnosti drugi odstavek 74. člena ZVDZ-UPB1 določa, da volivec glasuje tako, da pred priimki in imeni kandidatov označi prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1 naprej. Drugi odstavek 95. člena Zakona določa, da se prednostni vrstni red kandidatov točkuje. Za vsako prvo mesto se dodeli kandidatu toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici. Za vsako naslednje mesto se dodeli točka manj. Točke, ki jih dobi posamezni kandidat, se seštejejo. Prvi odstavek 96. člena Zakona določa, da je za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največje število točk v volilni enoti. Gre torej za t. i. Borda volilni sistem, za katerega je značilno, da omogoča izvolitev široko sprejemljivih kandidatov.

Drugi odstavek 80. člena Ustave določa, da se poslanci volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Določba se nanaša na volitve 88 poslancev, ki jih volijo vsi volivci, in ne na poslanca narodne skupnosti, ki ju volijo le pripadniki italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Zahteva iz te določbe po enakosti glasovanja ne pomeni zahteve, kot napačno meni pobudnik, da mora biti volilni sistem enako urejen za 88 "splošnih" poslancev in za poslanca narodnih skupnosti. Volilni sistem je v osnovi urejen v petem odstavku 80. člena Ustave, ki določa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Iz te določbe izhaja, da se poslanci volijo po proporcionalnem volilnem sistemu, razen dveh poslancev narodnih skupnosti.

Volilnega sistema za volitve poslancev narodnih skupnosti Ustava ne ureja, temveč to prepušča zakonski ureditvi. Pri tem po naravi stvari ni mogoče, da bi se tudi poslanca narodnih skupnosti volila po proporcionalnem volilnem sistemu, enako kot drugi poslanci Državnega zbora. Predstavnika narodnih skupnosti se volita vsak v svoji posebni enomandatni volilni enoti in iz same logike proporcionalnega sistema izhaja, da ni mogoče ene osebe voliti po načelu sorazmernosti. Kadar se torej v volilni enoti kandidati potegujejo samo za en poslanski mandat, se take volitve nujno izvedejo po večinskem volilnem sistemu. V teoriji in primerjalnih ureditvah je poznanih vrsta različnih večinskih volilnih sistemov. Kateri večinski volilni sistem bo Državni zbor uveljavil za volitve poslancev narodnih skupnosti, je stvar primernosti zakonske ureditve in ne stvar presoje ustavnosti. Spoštovana morajo biti le ustavna načela o neposrednih in tajnih volitvah, znotraj skupine volivcev, ki imajo posebno volilno pravico za volitve poslancev narodnih skupnosti, pa tudi načeli splošne in enake volilne pravice (43. člen Ustave). Pobudnik ne zatrjuje, da Borda sistem pri volitvah poslancev narodnih skupnosti posega v temeljna ustavna načela o volilni pravici. Njegovi pavšalni očitki o možnih negativnih učinkih takega volilnega sistema pa sami po sebi ne zadoščajo za ugotovitev njegove protiustavnosti.

Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da so očitki pobudnika neutemeljeni, je pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik