Jedro

Prepuščati komaj enajstletni deklici (ki se je stikov z očetom ob strokovni pomoči CSD vselej razveselila, svoje mnenje pa očitno tudi zna in zmore izraziti) odločanje o tem ali bo sploh odšla na stik z očetom, bi bilo v nasprotju z njeno koristjo, tak režim stikov pa bi ogrožal njeno dolgoročno korist.

Izrek

I. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep P 921/2016-557 z 12. februarja 2021 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep II N 779/2021-621 z 31. maja 2021 se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka delno tako spremeni, da se ugovoru ugodi in se sklep o začasni odredbi z 12. 3. 2021 spremeni tako, da ima tudi A. A. stike z očetom vsako sredo, ko ga oče prevzame po pouku, do 19.00 ure, razen če izrazi željo, da bi pri očetu prespal (v tem primeru ga oče v četrtek zjutraj odpelje v šolo), in vsako drugo soboto med 10.00 in 19.00 uro, razen če izrazi željo, da bi pri očetu prespal (v tem primeru ga oče preda materi v nedeljo ob 19.00 uri); v preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca in v celoti pritožba predlagateljice zavrneta in se sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklep II N 779/2021-608 s 26. julija 2021 se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se stiki redno izvršujejo tudi med počitnicami; razen v času štirinajstih dni med poletnimi šolskimi počitnicami - v tem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. V tej zadevi, v kateri se je postopek začel že v letu 2016, sodišče po tem, ko je višje sodišče s sodbo IV Cp 1916/2020 z 19. februarja 2021 potrdilo odločitev o zaupanju mladoletnih A. A. in B. B. v vzgojo in varstvo materi ter o preživnini, odloča še o njunih stikih z očetom. O tem je bila izdanih vrsta začasnih odredb.

**O pritožbi zoper sklep z 12. februarja 2021**

2. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z 2. 11. 2020, s katerim je uredilo osebne stike med očetom in mladoletnima B. B. ter A. A.3 in zoper sklep s 27. 11. 2020, s katerim je (ponovno) odločilo, da potekajo stiki pod nadzorom centra za socialno delo (CSD).

3. Zoper tak sklep se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugovoru zoper sklep s 27. 11. 2020 ugodi. Izpostavlja dolgotrajnost odločanja sodišča prve stopnje o njegovih ugovorih, kar povzroči, da vsebina ob odločanju ni več relevantna. Graja ponovno določitev stikov pod nadzorom CSD, ki je po njegovem prepričanju 2. odstavek 163. člena Družinskega zakonika (DZ) ne dopušča. Sklep se mu zdi neobrazložen, ogroženosti otrok ni. Izjave otrok pred CSD pritožnik ocenjuje kot naučene, mnenje CSD pa kot nestrokovno in nerelevantno. Opozarja še, da otrok med aprilom 2020 in februarjem 2021 kar 110 dni ni slišal ali videl. 4. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbena navedba, da o pravnih sredstvih zoper sklepe o začasnih odredbah v tej zadevi ni odločeno v času, ko še veljajo, sicer drži. Že nekajkrat je bilo tako, tudi v tem primeru pritožbeno sodišče odloča, ko nobeden od režimov, o katerih je sodišče odločalo z izpodbijanim sklepom z 12. 2. 2021, ne velja več, saj je sodišče prve stopnje o stikih ponovno in drugače začasno odločilo že mesec dni po izdaji izpodbijanega sklepa, torej 12. 3. 2021. Ne glede na to pa pritožbene navedbe, ki sodišču prve stopnje očitajo dolgotrajnost postopka4, niso odločilne za vsebinski preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa.

7. Pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa v smeri 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ni utemeljen. Izpodbijani sklep vsebuje zadostne razloge o odločilnih dejstvih, torej o ogroženosti mladoletnih otrok, tako da ga je mogoče preizkusiti.

8. Vsebinskih razlogov zoper odločitev sodišča prve stopnje v sklepu o začasni odredbi z 2. 11. 2020 (na zavrnitev ugovora zoper ta sklep se nanaša I. točka izreka izpodbijanega sklepa) v pritožbi ni; pritožnik vsebinsko napada le odločitev sodišča prve stopnje v začasni odredbi s 27. 11. 2020 (na zavrnitev ugovora zoper ta sklep se nanaša II. točka izreka izpodbijanega sklepa), a neutemeljeno. Ugotovitev CSD, da sta se otroka očeta ob nenadzorovanih stikih bala in imela do njih odpor, je tudi po prepričanju višjega sodišča tedaj utemeljevala pravni sklep, da je bilo verjetno izkazano, da sta ogrožena (161. člen DZ).

9. Pritožnik mnenje CSD sicer graja kot nestrokovno in nerelevantno. Glede na položaj, ki ga mnenju CSD daje določba 108. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), in vsebino ter poglobljenost mnenj CSD v obravnavani zadevi nasploh ter konkretno mnenja s 23. 11. 2020, ki temelji na razgovorih z obema otrokoma, s svojim laičnim nestrinjanjem z mnenjem nasprotni udeleženec višjemu sodišče ne vzbudi dvoma v pravilnost na mnenju CSD temelječega zaključka sodišča prve stopnje o ogroženosti otrok.

10. 163. člen DZ res določa, da začasne odredbe o stikih pod nadzorom ni mogoče podaljšati, kot pravilno izpostavlja pritožnik, a izpusti prvi del besedila 2. odstavka 163. člena DZ, po katerem lahko takšna začasna odredba traja največ devet mesecev.5 Po prepričanju višjega sodišča je DZ treba razumeti tako, da podaljšanje ali ponovni izrek začasne odredbe o stikih pod nadzorom ni dopusten po poteku devetih mesecev trajanja takšnega ukrepa. Ta čas (na podlagi začasne odredbe o stikih pod nadzorom z 29. 7. 2021) ob izdaji začasne odredbe z 2. 11. 2020 še ni potekel, zato sodišče prve stopnje določbe 2. odstavka 163. člena DZ ni uporabilo napačno.

11. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi ni razlogov, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

**O pritožbi zoper sklep z 31. maja 2021**

12. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo: I. predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katero naj otroka nemudoma zaupa v vzgojo in varstvu njemu, II. ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi z 12. 3. 2021 in III. predlog predlagateljice za spremembo začasne odredbe z 12. 3. 2021 tako, da se tudi B. B. sama odloča o tem, ali želi k očetu na stik ali ne.

13. Zoper odločitvi, vsebovani v I. in II. točki izreka, se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec; zoper odločitev, vsebovano v III. točki izreka sklepa, pa se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje predlagateljica.

14. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da predlagateljica na njegov predlog ni odgovorila, kar pomeni, da so njegove navedbe resnične. Izpostavlja, da to, da tisti od staršev, ki onemogoča stike, ni primeren za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo, ni njegovo mnenje, ampak je resnica, takšna je sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani in Ustavnega sodišča RS. V pretežnem delu obrazložitve pritožbe nasprotni udeleženec graja sklep o začasni odredbi s 27. 11. 2020. Izpostavlja še nestrokovnost delavcev CSD; ne razume tega, zakaj sodišče mnenja CSD zdaj upošteva, ko je predlagal skupno starševstvo, pa ga ni, in opozarja na dolgotrajnost postopka. Dejstvo, da otroka pri desetih letih odločata o svojih koristih, se mu zdi nepojmljivo.

15. Predlagateljica v pritožbi opisuje ravnanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerih si tudi hči B. B. želi sama odločati, ali bo šla na stik z očetom in kdaj ter ponavlja navedbe, ki jih je podala v predlogu.

16. Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, nasprotni udeleženec odgovora ni vložil. 17. Pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena, pritožba predlagateljice ni utemeljena.

_V zvezi s predlogom za začasno zaupanje otrok v vzgojo in varstvo očetu (o pritožbi nasprotnega udeleženca)_

18. Pritožbeno sodišče udeležence družinskih postopkov res pogosto opozori, da mora v skladu z 2. odstavkom 141. člena DZ tisti od staršev, kateremu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo, opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike, in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev; po drugi strani pa mora tisti od staršev, ki izvaja stike, opustiti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka. V skladu s 7. odstavkom 141. člena DZ lahko sodišče na predlog drugega od staršev, kadar tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev ter stikov ni mogoče izvajati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo, odloči, da se tistemu, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgoja ter se otroka zaupa drugemu od staršev, če sodišče ugotovi, da bo ta omogočal stike, in če je le tako mogoče varovati korist otroka.

19. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, torej da je odločitev o zaupanju otrok v vzgojo (temelječa na izvedenskem mnenju izvedenke klinične psihologinje) postala pravnomočna šele 19. 2. 2021 in od tedaj ni nobenih novih okoliščin ter da sta otroka do očeta čutila odpor in strah, njegova ravnanja pa so v obeh povzročala stisko, tudi po prepričanju tega sodišča utemeljujejo izpodbijano odločitev.

20. Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da že iz zgoraj povzete določbe 7. odstavka 141. člena DZ izhaja, da predlog nasprotnega udeleženca ni utemeljen - pritožnik namreč niti ne trdi, da stikov z mladoletnima B. B. in A. A. ne bi bilo mogoče izvajati ob strokovni pomoči CSD, podatki spisa pa kažejo, da so bili stiki ob strokovni pomoči CSD zelo uspešni.

21. Nazadnje višje sodišče še dodaja, da mora sodišče paziti na koristi otrok po uradni dolžnosti, ob podatkih spisa, ki jih sodišče prve stopnje pozna, niti pasivnost predlagateljice po prejemu predloga nasprotnega udeleženca ne bi mogla imeti posledice, ki si jo zamišlja v pritožbi.

_V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi z 12. 3. 2021 in zavrnitvi predloga predlagateljice_

22. S sklepom z 12. 3. 2021 je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja CSD stike sedaj enajstletne B. B. z očetom uredilo vsako sredo, ko je oče prevzame po pouku, do 19.00 ure, razen če deklica izrazi željo, da bi pri očetu prespala (v tem primeru jo oče v četrtek zjutraj odpelje v šolo), in vsako drugo soboto med 10.00 in 19.00 uro, razen če deklica izrazi željo, da bi pri očetu prespala (v tem primeru jo oče odpelje k materi v nedeljo ob 19.00 uri). Stiki med sedaj štirinajstletnim A. A. in nasprotnim udeležencev pa potekajo v skladu z A. A. željami, tako da A. A. očeta preko SMS obvesti o dnevu in uri stika.

23. Z izpodbijanim sklepom je, kot je bilo že zgoraj povzeto, sodišče prve stopnje zavrnilo zavzemanje obeh udeležencev za drugačno ureditev stikov.

_O pritožbi predlagateljice_

24. Pritožbeno sodišče na tem mestu ponovno opozarja, da se režim stikov B. B. in A. A. z očetom izjemno pogosto spreminja, kar je bilo sicer podkrepljeno s strokovnimi razlogi, a vendarle ni ugodno. Neprestano spreminjanje režima stikov nedvomno ne prispeva k varstvu koristi otrok, saj povzroča nestabilno in negotovo okolje. Stiki B. B. z očetom so bili urejeni s sklepom z 12. 3. 2021 ob upoštevanju mnenja CSD in (vanj povzetih) želja, ki jih je deklica izrazila ob razgovoru 23. 2. 2021. B. B. ima možnost, da se odloči, ali bo pri očetu prespala in preživela dlje časa ali ne in bo stik krajši. Tudi pritožbeno sodišče je prepričano, da je s tem dovolj upoštevana dekličina izražena želja po možnosti vplivanja na obseg stikov in soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v času od izdaje začasne odredbe do 15. 4. 2021, ko je bil vložen predlog, ni prišlo do okoliščin, ki bi kazale na B. B. ogroženost in bi ponovno terjale spreminjanje režima stikov.

25. Prepuščati komaj enajstletni deklici (ki se je stikov z očetom ob strokovni pomoči CSD vselej razveselila, svoje mnenje pa očitno tudi zna in zmore izraziti) odločanje o tem ali bo sploh odšla na stik z očetom, bi bilo v nasprotju z njeno koristjo, tak režim stikov pa bi ogrožal njeno dolgoročno korist. _O pritožbi nasprotnega udeleženca_

26. Čeprav je A. A. starejši od B. B. in gre za otroka, ki se počasi bliža starosti, ko bo odločitve lahko sprejemal popolnoma sam, pritožbeno sodišče tudi zanj ocenjuje, da je prepustitev odločitve, ali bo sploh odšel na kak stik z očetom (posebej po resnem trudu in uspehu CSD s stiki ob strokovni pomoči) v nasprotju z A. A. dolgoročno koristjo. Ob ugotovitvah terapevtke otrok C. C. (ki jih je višje sodišče povzelo v sodbi in sklepu IV Cp 1916/2020), da sta otroka v konfliktu lojalnosti in ranljiva, njun občutek varnosti pa je bil moten, je po prepričanju višjega sodišča nujno, da se jima (tudi A. A.) ne nalaga bremena odločanja o tem, ali in kdaj si želi oditi na stik z očetom.

_Odločitev višjega sodišča_

27. Zaradi opisanega (in ker tudi ni razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti) je višje sodišče pritožbo predlagateljice zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku; ZNP-1) in sklep sodišča prve stopnje v III. točki potrdilo; pritožbi nasprotnega udeleženca pa na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) delno ugodilo tako, da je njegovemu ugovoru zoper sklep o začasni odredbi z 12. 3. 2021 delno ugodilo, sklep pa spremenilo tako, da ima tudi A. A. stike z očetom takrat in tako kot B. B. - vsako sredo, ko ga oče prevzame po pouku, do 19.00 ure, razen če izrazi željo, da bi pri očetu prespal (v tem primeru ga oče v četrtek zjutraj odpelje v šolo), in vsako drugo soboto med 10.00 in 19.00 uro, razen če izrazi željo, da bi pri očetu prespal (v tem primeru, ga oče odpelje k materi v nedeljo ob 19.00 uri). V preostalem delu je višje sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 tudi neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu potrdilo.

**O pritožbi zoper sklep s 26. julija 2021**

28. S tem sklepom je sodišče prve stopnje začasno odredbo z 12. 3. 2021 spremenilo tako, da v času, ko sta mladoletna B. B. in A. A. na dopustu z materjo, stiki z očetom ne potekajo, mati mora očeta o dopustu obvestiti s SMS sporočilom tri dni pred predvidenim odhodom na dopust, odpadli stiki pa se nadomestijo pred ali po dopustu po dogovoru med očetom in materjo.

29. Nasprotni udeleženec je vložil zahtevo za dopolnitev pravnega pouka (ki da je nezakonit) in delni ugovor zoper sklep o začasni odredbi. Sklep ocenjuje za neobrazložen in neskladen s 175. členom DZ. Predlog je prejel 18. 6. 2021 in bi lahko nanj odgovoril po sodnih počitnicah, zato je trditev o njegovi pasivnosti manipulacija. Opozarja, da dogovor o stikih ni mogoč, vse začasne odredbe so posledica tega, zato mu bodo vsi stiki, ki bodo odpadli zaradi počitnic, odvzeti. Dokaza o ogroženosti otrok ni nikjer v spisu.

30. Predlagateljica v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

31. Pritožba je delno utemeljena.

32. Višje sodišče pritožniku najprej pojasnjuje, da po določbi 273.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je začel veljati 27. 3. 2021, zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok (drugače kot prej) ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se o predlogu za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Ker je imel pritožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa možnost, da se izreče o predlogu (predlog s pozivom sodišča, da se lahko do navedb v njem opredeli v osmih dneh, je prejel 8. 7. 20216), je pritožbeno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pritožbo. Pritožbena navedba, da sodni rok za odgovor na predlog ob izdaji sklepa še ni potekel, ni utemeljena. Postopek z začasno odredbo je nujen (5. točka 3. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih; ZS), v nujnih postopkih pa roki v skladu z 2. odstavkom 83. člena ZS tečejo tudi med sodnimi počitnicami.

33. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen ZIZ), in lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (1. odstavek 162. člena ZIZ). Ker ta postopek, kot je bilo pojasnjeno že uvodoma, teče že peto leto, starša pa sporazuma o načinu izvrševanja stikov ne zmoreta doseči (kar ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu in čemur pritrjuje tudi nasprotni udeleženec v pritožbi), pritožbeno sodišče lahko sprejme stališče sodišča prve stopnje, da je treba urediti tudi način izvrševanja stikov v času dopusta oziroma počitnic, saj kontinuirano izvrševanje stikov (kakor je urejeno) sicer onemogoča dopust, daljši od šestih dni. Ogroženost otroka, če ne more dopustovati s starši dlje kot šest dni skupaj, sicer (objektivno) ni zelo velika, a ob upoštevanju trajanja postopka in okoliščine, da otroka tudi z nasprotnim udeležencem ne dopustujeta, med starši pa je konflikt, ki se prenaša na oba otroka, velik, v konkretnem primeru vseeno takšna, da utemeljuje izdajo začasne odredbe, ki bo ta konflikt presegla. Glede na to, da že sodišče prve stopnje ugotavlja, da starša sporazuma o načinu izvrševanja stikov nista sposobna doseči, pa mora biti čas dopustovanja z materjo točno določen in časovno omejen.

34. Pritožbeno sodišče ponovno izpostavlja, da so bili stiki otrok z očetom vzpostavljeni ob dolgotrajnem trudu CSD, kjer so lepo stekli, zaradi česar je pomembno, da so zdaj redni in kontinuirani. Pritožbi nasprotnega udeleženca je zato višje sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je čas dopustovanja predlagateljice z otrokoma omejen le na štirinajst dni v času poletnih šolskih počitnic. V preostalem času morajo stiki redno potekati.

35. V preostalem delu je višje sodišče pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

**Sklepno**

36. Ostale pritožbene navedbe v pritožbah udeležencev postopka za odločitve o pritožbah niso pravno odločilne, zato višje sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).

37. O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

1 Pritožbeno sodišče urejenega režima stikov ne povzema natančneje, glede na to da že ob vložitvi pritožbe ni bil več v veljavi. 2 Četudi te terjajo posebej hitro odločanje v nadaljevanju postopka. 3 2. odstavek 163. člena DZ se v celoti glasi: Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je ne glede na določbo 1. in 3. odstavka 160. člena tega zakonika ni mogoče ponovno izdati ali podaljšati. 4 Kar izkazuje povratnica, speta k list. št. 1808 v spisu.