Jedro

Nepravilna vročitev v konkretnem primeru ne more predstavljati opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, lahko pa pripelje do bistvene kršitve določb pravdnega postopka in posledično nezakonite odločbe.

Izrek

1. Pritožba proti sklepu z dne 27.9.1999, opr.št. I P 54/97 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama nosi stroške pritožbe proti temu sklepu.

2. Pritožbi proti sklepu z dne 11.3.1999, opr.št. I P 54/97 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbe proti temu sklepu se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27.9.1999 sklenilo, da se predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrne.

S sklepom z dne 11.3.1999 je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo tožene stranke.

Proti navedenima sklepoma se je po odvetniku pritožila tožena stranka, ki v obeh pritožbah uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ 4/77 - Ur.l. RS št. 19/94 - ZPP/77). V zvezi s sklepom o zavrženju pritožbe navaja, da je obrazložitev odločbe sodišča prve stopnje pomanjkljiva do te mere, da je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka ni imela možnosti dokazovati, da postopek vročitve sodbe ni bil takšen, kot je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je bila 13.1.1999 odsotna, domov pa se je vrnila 14.1.1999 in tisti dan je v nabiralniku med drugo pošto prejela sporno sodno pošiljko. Niti 13.1. niti 14.1. poštar nobeni od dveh toženčevih hčerk ni ponudil, naj sprejme priporočeno sodno pisanje za toženo stranko. Dne 13.1.1999 nobena od hčera tožene stranke ni bila v Škofji Loki, kar vse lahko potrdita tudi na sodišču ob zaslišanju. Vročevalec bi moral najprej ravnati po 142. čl. ZPP/77, kjer je določeno, da v primeru, če se tisti, kateremu se mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu pisanje vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel in pusti katerih od oseb iz 141. čl. ZPP/77 pismeno sporočilo, naj bo določeni dan ob določeni uri v stanovanju ali na delovnem mestu. Takšen način vročanja v tem primeru ni bil opravljen, zato tožena stranka ni prejela nobenega obvestila, ki bi ji nalagal, kdaj naj bo v stanovanju, niti ni poštar poizvedoval, kdaj in na katerem mestu bi lahko našel toženo st ranko. Splošno znano je, da se sodna pisanja vročajo "po domače", to je, da se enostavno vržejo v nabiralnik. V zvezi s sklepom o zavrnitvi predloga tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje le ta navaja, da je sodišče prve stopnje nekritično verjelo navedbam v dopisu Pošte, toženi stranki pa ni dalo možnosti, da dokaže nasprotno. Moralo bi razpisati narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, zaslišati hčerke tožene stranke in toženo stranko ter ji tako omogočiti, da bi dokazala, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen. Preuranjeno je zaključilo, da je razlog za vrnitev v prejšnje stanje očitno neopravičen, saj iz vseh navedenih dejstev izhaja ravno nasprotno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil vložen 7.4.1999, ko je veljal stari ZPP/77, ki je v 2. odst. 121. čl. določal, da sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje vedno razpiše narok, razen, če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana.

Pritožba proti sklepu z dne 27.9.1999 o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s tem, ko na toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni razpisalo naroka (2. odst. 121. čl. ZPP/77) sicer prekršlo določbe postopka, vendar pa navedena kršitev ne predstavlja nobene od absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 354. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP/77. V konkretnem primeru tudi ni podana relativna kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. čl. ZPP/77. Tudi če bi pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, le-to na podlagi uveljavljanih razlogov za vrnitev v prejšnje stanje ne bi moglo priti do drugačne odločitve, kot jo je že sprejelo in obrazložilo.

Neutemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja iz samih navedb v predlogu, zato je bilo vsakršno navajanje dokazov na naroku nepotrebno. Nepravilna vročitev v nobenem primeru ne more predstavljati opravičenega razloga v smislu 1. odst. 117. čl. ZPP/77, pač pa lahko pripelje do bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Ker tožena stranka pritožbenega roka ni zamudila iz opravičenega vzroka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP/77).

Pritožba proti sklepu z dne 11.3.1999 o zavrženju pritožbe je utemeljena.

Vročilnica o vročitvi sodbe z dne 2.12.1998 (list. št. 66), na podlagi katere je sodišče prve stopnje sklepalo o tem, kdaj je bila sodba vročena toženi stranki, je javna listina (1. odst. 230. čl. ZPP/77). To pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (4. odst. 230. čl. ZPP/77). Tožena stranka navaja, da je bila vročitev dejansko opravljena šele 14.1.1999, ne pa 13.1.1999, kot je zapisano na sporni vročilnici. V dokaz svojih trditev predlaga zaslišanje svojih hčerk N. in Š. A. Ker bi bilo z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov toženi stranki onemogočeno, da sodeljuje v dokaznem postopku, s čimer bi bilo kršeno načelo kontradiktornosti, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP/77). V načelu ni mogoče izključiti, da je bilo določilo 142. čl. ZPP/77 nepravilno uporabljeno, to pa je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po izvedbi predlaganih dokazov, to je zaslišanja prič N. in Š. A., po potrebi pa tudi uslužbenca pošte, ki je opravil vročitev, odločiti o pravočasnosti pritožbe tožene stranke proti sodbi z dne 2.12.1998. Stroškovni izrek iz 1. tč. izreka temelji na določilu 1. odst. 166. čl. ZPP/77, stroškovni izrek iz 2. tč. izreka pa na določilu 3. odst. 166. čl. ZPP/77.