Jedro

Ker sodišče prve stopnje, kljub trditvi, da je toženec tožniku škodo povzročil v silobranu in ugotovitvi, da je bil tožnik močno nadležen in nasilen, obravnavane zadeve ni razjasnilo v luči zatrjevanega silobrana, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1./ točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: 1./ prvotožencu naložilo, da je dolžan v 15 dneh tožniku plačati 600.000,00 SIT odškodnine ter 34.789,00 SIT pravdnih stroškov, oboje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.2000 do plačila; 2./ zavrnilo višji tožbeni zahtevek proti prvotožencu; 3./ v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek proti drugotožencu in 4./ tožencema do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve odložilo plačilo sodne takse. Zoper takšno sodbo se pravočasno, brez navedbe pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga pritožuje prvotoženec. V pritožbi navaja, da je študent na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in da ni bil še nikoli kaznovan ali udeležen v pretepu. Pritožniku ni jasno, zakaj je tožnikova udeležba pri pretepu le 50%. Tožnik je tisti, ki je sprožil prepir. Pritožnik ga je v šoku in strahu v 2 do 3 sekundah odstranil iz svoje neposredne bližine. Od dogodka dalje ima prvotoženec večje psihične težave.Kot intelektualec se pritožnik nikoli ne spušča v druge ljudi in v gostilniške pretepe, ki jih po njegovem prepričanju, v skoraj 100% sprožijo vinjeni, agresivni in manj izobraženi ljudje. To je le igrica za hiter zaslužek. Tožnik prilaga izvide poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči leta 1991. V skladu z določbo 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je bila pritožba vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi sta določba 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), po kateri je dolžan škodo povrniti, kdor jo drugemu povzroči, če ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde ter določba 1. odstavka 161. člena ZOR, po kateri tisti, ki v silobranu povzroči škodo napadalcu, le-te ni dolžan povrniti, razen pri prekoračitvi silobrana. Splošne predpostavke za nastanek odškodninske obveznosti pa so protipravnost (nedopustno ravnanje); nedopustna škoda; vzročna zveza med škodljivim dejstvom (dogodkom) in škodo ter odškodninska odgovornost. Vse predpostavke morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativno, kar pomeni, da v primeru ko ena od predpostavk ni izpolnjena, odškodninska odgovornost ni podana. Kadar je škoda povzročena v silobranu, škodni dogodek oz. ravnanje ni nedopustno in ena od predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana. Škodni dogodek v obravnavani zadevi je povzročitev telesnih poškodb ob fizičnem konfliktu v bifeju. Prvotoženec v pritožbi opozarja, da je v šoku in strahu v 2 do 3 sekundah odstranil tožnika iz svoje neposredne bližine; že v odgovoru na tožbo pa ja natančneje opisal ravnanje tožnika pred škodnim dogodkom ter poudaril, da "je tožnika v silobranu odstranil iz svoje bližine...". Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer ugotovilo, da je bil tožnik tisti, ki je začel nadlegovati goste v lokalu, da je bil vinjen in kot tak močno nadležen, na koncu pa tudi nasilen. Vendar pa sodišče prve stopnje, kljub izrecnemu ugovoru v tej smeri, ravnanja pravdnih strank ni ocenilo v luči zatrjevanega silobrana in ni ugotavljalo s trditivjo prvotoženca povezanih dejstev. Tako sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je imelo tožnikovo nadlegovanje, ko je na koncu, kot ugotovi sodišče prve stopnje, postal tudi nasilen (in naj bi prijel prvotoženca za vrat ter v drugi roki držal steklen predmet), značaj prvotipravnega napada. Prav tako pa sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo ali ravnanje prvotoženca predstavlja tisto obrambo, ki je neizogibno potrebna za odvrnitev istočasnega, protipravnega napada. Kot je bilo opisano, je v obravnavani zadevi dejansko stanje ostalo ugotovljeno nepopolno, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pa bo treba ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ob uporabi določbe 1. odstavka 161. člena ZOR dejansko stanje razčisti tudi glede zatrjevanega silobrana. Sodišče bo tako moralo ugotoviti, ali je imelo tožnikovo nadlegovanje ter njegova nasilnost značaj (oz. intenziteto) protipravnega napada; natančno bo moralo ugotoviti kako je prvotoženec reagiral na tožnikovo nadlegovanje in nasilnost; se konkretno opredeliti do tožnikovih trditev v zvezi s tem, da ga je pritožnik udaril z roko, nato s kolenom v glavo, s čelom v čelo ter brcnil; ugotoviti s kakšnim oz. katerim od udarcev so nastale tožnikove poškodbe; nazadnje pa ugotoviti, ali je prvotoženčeva reakcija predstavljala neizogibno potrebno obrambo zoper istočasen protipravni napad. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo lahko sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku zoper prvotoženca ponovno odločilo.