Jedro

Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Če je bil sklep o izvršbi in vsa izvršilna dejanja, ki so temeljila na tem sklepu, razveljavljena, je bil že v okviru izvršilnega postopka dosežen cilj, ki ga je tožnica zasledovala s predmetno tožbo in tožnica pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe več nima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in tožeči stranki naložilo povrniti pravdne stroške toženi stranki v znesku 788,61 EUR.

Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka, ki v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno izvajalo dokaze, ko je na predlog toženca vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI P 1373/2008, čeprav ta ni navedel, kaj naj bi z vpogledom dokazoval, niti ni predlagal, katere konkretne listine iz spisa naj sodišče vpogleda. Prav tako je sodišče napačno presodilo o obstoju tožničinega pravnega interesa. Tožnica ni nikoli prejela morebitnega sklepa o razveljavitvi izvršilnih dejanj, zato je pri tožbi tudi vztrajala. Kar tožnici ni vročeno, je tudi ne more zavezovati. Prav tako morebitni vmesni sklepi v drugih zadevah ne morejo vplivati na njen pravni položaj. Sodišče je tudi zagrešilo bistveno kršitev postopka, ko je s sklepom, opr. št. VI P 1373/2008 z dne 30.09.2008, s katerim je tožnico obvestilo, da ima pravico prevzeti zarubljene stvari, poseglo v pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0792 I 01510/2002 z dne 14.03.2008. Pritožuje se tudi zoper izrek o stroških.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo tožbo, ker se je tekom postopka izkazalo, da tožeča stranka za vodenje pravde na ugotovitev nedopustnosti izvršbe nima več pravnega interesa. Pravni interes je namreč procesna predpostavka tovrstne pravde in mora zato obstajati ves čas postopka.

Kot prvo je treba zavrniti navedbo tožeče stranke, da sklepi, izdani v izvršilni zadevi, ki je nenazadnje vzrok za predmetno pravdo, na njen pravni položaj ne vplivajo. Cilj tožbenega zahtevka tožnice je namreč doseči ugotovitev, da premičnine, ki so predmet konkretne izvršbe, to ne morejo biti in da se doseže vrnitev teh premičnin v posest tožnice. Iz tega izhaja, da je njena pravda nedvomno vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Ker pa je bil sklep o izvršbi in vsa izvršilna dejanja, ki so temeljila na tem sklepu, razveljavljena, je bil že v okviru izvršilnega postopka dosežen cilj, ki ga je tožnica zasledovala s predmetno tožbo (prim. 4. odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)). To pa seveda pomeni, da tožnica pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe več nima, saj s predmetno tožbo ne bi mogla doseči nič več, kot je že dosegla v izvršilnem postopku. Sodišče tožečo stranko pri tem še opozarja, da bi tudi pravnomočna odločba o ugotovitvi nedopustnosti izvršbe učinkovala izključno v konkretnem izvršilnem postopku, ki pa je s sklepom o razveljavitvi končan in se na podlagi istega sklepa ne more več opraviti. V nobenem primeru pa tudi pravnomočna odločba ne bi varovala tožnice pred posegom na premičnine v morebitnih drugih izvršilnih postopkih.

Tožnica svoje vztrajanje pri tožbi utemeljuje tudi s tem, da nikoli ni prejela sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi v zvezi s popravnim sklepom o razveljavitvi izvršilnih dejanj z dne 8.04.2008 in dne 10.07.2008. To ne drži. Kot udeleženki v postopku sta ji bila oba sklepa pravilno vročena po njenem pooblaščencu dne 19.09.2008. Iz povratnice, pripete k list št. 40 izvršilnega spisa VI P 1373/2008 (priloga k spisu v predmetni zadevi), jasno izhaja, da so bile odvetniku B. R. vročene naslednje listine: sklep z dne 10.07.2008 in popravni sklep za dolžnika J. L. in sklep z dne 8.04.2008 in popravni sklep z dne 10.07.2008 za V.L.. Toženki sta bila torej v skladu z ZPP popolnoma pravilno vročena oba sklepa, zato se ne more sklicevati na to, da sklepov ni prejela in ni bila seznanjena z njuno vsebino.

Zgrešene so tudi pritožbene navedbe o poseganju sodišča v že pravnomočni sklep z novim sklepom. S sklepom, opr. št. 0792 I 01510/2002 z dne 14.03.2008, je sodišče odločilo o ugovoru tožnice kot tretje v skladu s 65. členom ZIZ. S sklepom, opr. št. VI P 1373/2008 z dne 30.09.2008, pa je sodišče, ker je v tem času prišlo do razveljavitve izvršilnih dejanj, tožnico obvestilo, da ima pri izvršitelju pravico prevzeti zarubljene premičnine. S tem sodišče nikakor ni poseglo v prej navedeni, sklep s katerim je odločilo o ugovoru, saj je že na prvi pogled jasno, da je odločalo o povsem drugi stvari.

Zavrniti je treba tudi pritožbene navedbe o tem, da je sodišče kršilo pravila dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz dokaznega sklepa na list. št. 24, ugodilo dokaznemu predlogu tožene stranke, ki ga je le-ta obrazloženo podala v odgovoru na tožbo in vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI P 1373/2008. Tožena stranka je predlagala vpogled v celoten spis, čemur je sodišče tudi sledilo in spis v celoti vpogledalo in prebralo.

Zavrniti je potrebno tudi pritožbo zoper izrek o stroških. Kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče, se v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, ker tekom postopka odpade pravni interes tožeče stranke, šteje, da je tožeča stranka v pravdi propadla in je zato nasprotni stranki dolžna povrniti njene pravdne stroške. Tožeča stranka je namreč tista, ki nosi riziko, da bo, sprva sicer izkazani pravni interes za pravdo, tekom postopka izgubila.

Kot izhaja iz povedanega, je pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).