21. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Bogoslava Brezigarja iz Ljubljane na seji dne 21. septembra 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 100.e člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96, 45/99, in 52/00) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik izpodbija tretji odstavek 100.e člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO), ki je bil uveljavljen s 4. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 45/99 - v nadaljevanju: ZGO-C). Po izpodbijanih določbah se šteje, da tudi tehnik ali inženir izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, če po vzpostavitvi posebnega imenika odgovornih projektantov pri Inženirski zbornici Slovenije v treh mesecih vloži zahtevo za vpis in se v imenik tudi vpiše ter v petih letih po vpisu opravi strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov iz 27. člena ZGO. ZGO-C je bil sprejet v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-14/97 z dne 19. 11. 1998 (Uradni list RS, št. 83/98, OdlUS VII, 204), s katero je Ustavno sodišče sicer ugotovilo skladnost nekaterih določb ZGO, ki določajo izobrazbene pogoje za projektante, z določbami Ustave, hkrati pa je odločilo, da je ZGO v neskladju z Ustavo, kolikor ne določa roka za prilagoditev na nove izobrazbene pogoje za projektiranje za tiste posameznike, ki so to delo opravljali do uveljavitve ZGO-B. Izpodbijana ureditev po ZGO-C pa po navedbah pobudnika ni v skladu z navedeno odločbo Ustavnega sodišča, po kateri bi moral zakonodajalec določiti zadostno obdobje, v katerem bi se morali prizadeti pripraviti na spremenjene razmere. Z izpodbijano določbo je namreč prizadetim osebam priznan status odgovornega projektanta (če se vpišejo v navedeni imenik in opravijo dopolnilni izpit), ne da bi poprej izpolnili predpisane izobrazbene pogoje. Na ta način je ZGO-C v nasprotju z zahtevo Ustavnega sodišča (ki priznava potrebo po izboljšavi kvalitete projektiranja) izničil univerzitetno izobrazbo in postavil v neenakopraven položaj diplomirane inženirje, ki so morali za izpolnitev navedenega pogoja končati petletni univerzitetni študij. Z navedenimi rešitvami naj bi bile kršene določbe 49. člena Ustave o svobodi dela, določbe 50. člena Ustave o pravici do socialne varnosti in določbe drugega odstavka 14. člena Ustave o enakosti pred zakonom. Zato pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo razveljavi in do končne odločitve zadrži njeno izvrševanje.

2.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vloži pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Podan mora biti torej konkreten in neposreden poseg v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika in ne zadošča nek splošni interes pobudnika za medsebojno skladnost predpisov in drugih splošnih aktov.

3.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes s tem, da je moral kot pooblaščeni inženir končati fakulteto in opraviti strokovni izpit, medtem ko po izpodbijani določbi tehniki lahko še naprej nastopajo kot odgovorni projektanti, če v petletnem prehodnem obdobju opravijo dopolnilni izpit. Zaradi tako znižanega nivoja izobrazbe za vse oblike projektiranja po pobudnikovem mnenju ne nastaja škoda samo družbi, temveč tudi njemu osebno, ko pri pridobivanju nalog za projektiranje konkurira s tehniki, ki zaradi nižjega nivoja znanja in manjšega vlaganja v izobrazbo svoje storitve projektiranja ob slabi kvaliteti projektov tudi nižje zaračunavajo.

4.Navedena utemeljitev pobudnikovega pravnega interesa ne ustreza zahtevam iz 24. člena ZUstS. Izpodbijane določbe prav gotovo ne kršijo kakšne pobudnikove pravice, saj se nanj sploh ne nanašajo. Tudi pravni položaj pobudnika ni prizadet, saj izpodbijane določbe obravnavajo druge osebe in opredeljevanje njihovih pravic ne more vplivati na pravni položaj pobudnika.

Pobudnik je sicer lahko zainteresiran, da na trgu ponudbe storitev projektiranja nastopa čim manj konkurentov in da ima tako večjo možnost pridobivanja naročil, vendar je to lahko le poslovni, ne pa tudi pravni interes. Pobudnikov strah pred nekakšno nelojalno konkurenco tehnikov ni utemeljen, saj okoliščina, da tehniki nimajo enake izobrazbe kot inženirji, sama po sebi še ne vpliva na določanje nižjih cen storitev.

Sicer pa je prosto nastopanje konkurentov na trgu normalen pojav v tržnem gospodarstvu in temelj svobodne gospodarske pobude, ki udeležencem na trgu ne more povzročati takšnih posledic, kot jih navaja pobudnik.

5.Glede na navedeno pobudniku ni bilo mogoče priznati pravnega interesa za vložitev pobude, zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen