Jedro

V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep glede izločitve uradne osebe pomeni le procesno odločitev v postopku odločanja v zadevi nadzora nepremičninskega posredovanja. Tožnik bo lahko ugovore glede etične neprimernosti in formalne nezakonitosti izvajanja dela uradne osebe in s tem povezano nezakonitostjo upravnega akta, uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo tožnika za izločitev tržnega inšpektorja A.A. iz vodenja postopka v zadevi nadzora nepremičninskega posredovanja.

Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 28. 5. 2013 pritožbo tožnika zoper prvostopni izpodbijani sklep zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da se v svoji zahtevi za izločitev inšpektorja A.A. ni skliceval na dvom o njegovi nepristranskosti, temveč zgolj na etično neprimerno in formalno nezakonito izvajanje dela uradne osebe. Sodišču predlaga, da ugotovi, da je bilo ravnanje inšpektorja neprimerno in nezakonito ter neskladno s 155.a členom Zakona o kazenskem postopku ter da odloči, da izpodbijani sklep ni zakonit. Tožba ni dovoljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep o zavrnitvi zahteve tožnika za izločitev uradne osebe, ki ga izpodbija tožnik v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep glede izločitve uradne osebe med navedene sklepe ne sodi, ampak pomeni le procesno odločitev v postopku odločanja v zadevi nadzora nepremičninskega posredovanja. Tožnik bo lahko ugovore glede etične neprimernosti in formalne nezakonitosti izvajanja dela uradne osebe in s tem povezano nezakonitostjo upravnega akta, uveljavljal v sporu zoper dokončno upravno odločbo.

Izpodbijani sklep zato ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu in je na tej podlagi (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) sodišče tožbo zavrglo. Enako stališče glede nezmožnosti izpodbijanja sklepa o izločitvi uradne osebe v upravnem sporu je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v zadevi I Up 404/2007.