Jedro

Postopek nasprotne izvršbe teče v dveh fazah, saj sodišče najprej izda sklep, s katerim naloži upniku, da mora v 15. dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (četrti odstavek 68. člena ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa na dolžnikov predlog dovoli s sklepom nasprotno izvršbo (69. člen ZIZ).

- Ugovorne navedbe upnice - dolžnice po nasprotni izvršbi zoper sklep o nasprotni izvršbi (da je dolžnik zlorabil institut osebnega stečaja in v nasprotju z moralnimi človeškimi načeli od upnice zahteva vrnitev zneska 763,05 EUR, medtem ko ima sama zoper njega terjatev v višini 30.000,00 EUR, da je sodišče ni pravočasno obvestilo o osebnem stečaju dolžnika ter prekinilo izvršilni postopek) se nanašajo na postopek iz katerega v obravnavani zadevi po nasprotni izvršbi izvira izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano, zato jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnica krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v L. je z uvodoma navedenim sklepom ugovor upnice zoper sklep o nasprotni izvršbi zavrnilo (točka I. izreka), upnici pa naložilo, da je dolžna v roku osem dni povrniti dolžniku nadaljnje stroške izvršilnega postopka, odmerjene na 58,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, pa do plačila.

2. Zoper navedeni sklep vlaga upnica (dolžnica po nasprotni izvršbi) pravočasno pritožbo. Navaja, da sodišče v obrazložitvi zgolj ugotavlja, da je izvršba bila vložena na podlagi pravnomočnega sklepa o predlogu za nasprotno izvršbo in v tak sklep naj sodišče ne bi smelo posegati. Taka odločitev ne prepriča. Še naprej zagovarja stališče, da sklep, kot je bil izdan v predmetnem postopku, torej sklep o nasprotni izvršbi, ni legitimen iz razlogov, ki so bili obsežno navedeni v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 15. 10. 2015. Sodišče sicer pojasnjuje, da dejstvo, da prvostopno sodišče ni ugotovilo teka stečajnega postopka zoper dolžnika, naj v ničemer ne bi oviralo upnice, da bi se s slednjim dejstvom seznanila sama, saj so vse odločitve stečajnega sodišča javno objavljene. Pri tem sodišče spregleda svojo najbolj pomembno in skorajda edino obvezo po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki strogo narekuje, da se v trenutku začetka stečajnega postopka prekinejo vse izvršbe, ki potekajo zoper stečajnega dolžnika. Tega sodišče v predmetni zadevi ni storilo, kar ima za posledico sedaj predmetno nasprotno izvršbo, kar vse je bilo že pojasnjeno v dosedanjih navedbah. Upnica oziroma dolžnica po nasprotni izvršbi tudi sama razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom, v katerega sodišča ne more posegati. Na podlagi tega izvršilnega naslova je upnica oziroma dolžnica po nasprotni izvršbi dobila delno, v znesku 760,05 EUR poplačano svojo terjatev, ki znaša nekaj manj kot 30.000,00 EUR. V ta izvršilni naslov je naslovno sodišče lahko poseglo, sedaj pa želi dokazati, da si je upnica oziroma dolžnica po nasproti izvršbi sama kriva, da ni spremljala oklica stečaja, čeprav je imela vloženo izvršbo in bi sodišče moralo prekiniti izvršilni postopek. Ni upničina krivda, da sodišče ne samo, da ni pravočasno prekinilo izvršilnega postopka, v katerem je dolžnica po nasprotni izvršbi nastopala kot upnica zoper dolžnika oziroma upnika po nasprotni izvršbi, ampak je celo izvršilni postopek potekal naprej tudi, ko je bil osebni stečaj nad dolžnikom že zaključen. Očitno tudi stečajni upravitelj, ki je vodil osebni stečaj, ni bil seznanjen s potekom izvršilne zadeve, saj bi v nasprotnem vsekakor moral reagirati in sodišče obvestiti, da terjatev stečajnega dolžnika več ne obstaja. V kolikor pa je celo sodišče dobilo obvestilo stečajnega upravitelja, pa ni reagiralo oziroma postopka prekinilo, pa je itak podana odgovornost takrat prvostopnega sodišča. Zato jo ne prepriča zaključek prvostopnega sodišča, da je sklep o izvršbi legitimen, saj naj bi se upnica morala sama seznaniti z dejstvom, da je nad dolžnikom začet stečajni postopek. Enako bi se s tem dejstvom moralo seznaniti tudi prvostopno sodišče in primerno, to je procesno in materialno pravočasno reagirati oziroma v postopkih odločati. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni v smislu pritožbenih navedb, podrejeno pa zadeva odstopi prvostopnemu sodišču v ponovno postopanje in odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek nasprotne izvršbe teče v dveh fazah, saj sodišče najprej izda sklep, s katerim naloži upniku, da mora v 15. dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil (četrti odstavek 68. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), po pravnomočnosti tega sklepa pa na dolžnikov predlog dovoli s sklepom nasprotno izvršbo (69. člen ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zaključuje, da je bila izvršba vložena na podlagi pravnomočnega sklepa o predlogu za nasprotno izvršbo I 976/2006 z dne 10. 3. 2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 396/2015 z dne 17. 9. 2015, ki vse doslej ni bil spremenjen ali razveljavljen. Ugovorne navedbe upnice - dolžnice po nasprotni izvršbi zoper sklep o nasprotni izvršbi (da je dolžnik zlorabil institut osebnega stečaja in v nasprotju z moralnimi človeškimi načeli od upnice zahteva vrnitev zneska 763,05 EUR, medtem ko ima sama zoper njega terjatev v višini 30.000,00 EUR, da je sodišče ni pravočasno obvestilo o osebnem stečaju dolžnika ter prekinilo izvršilni postopek) se nanašajo na postopek iz katerega v obravnavani zadevi po nasprotni izvršbi izvira izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano, zato jih je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo. Tega tudi pritožbene navedbe, s katerimi se v bistvenih delih ponovno uveljavljajo ugovorne navedbe, ne omajajo, zaradi česar sodišče druge stopnje razloge v izpodbijanem sklepu v celoti povzema kot pravilne. Sicer pa so pritožbene navedbe upnice (dolžnice po nasprotni izvršbi) v bistvenih delih identične pritožbenim navedbam zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ugodilo dolžnikovemu predlogu za nasprotno izvršbo, do katerih pa se je že opredelilo višje sodišče v sklepu I Ip 396/2015 z dne 17. 9. 2015. 6. Pritožnica ni podala pritožbene graje stroškovne odločitve, zato je sodišče druge stopnje opravilo le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki ni pokazal kršitev.

7. Glede na zgoraj navedeno je sodišče druge stopnje, ko tudi ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnica (dolžnica po nasprotni izvršbi), ki ni uspela s pritožbo, krije sama priglašene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena tega zakona v zvezi s členom 15 ZIZ).