Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 2391/2016

ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.2391.2016 Civilni oddelek

zavarovalna pogodba zavarovanje stanovanjske hiše poškodba steklenega nadstreška vzročna zveza dokazno breme
Višje sodišče v Ljubljani
9. februar 2017

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo zavarovalnine zaradi škode na nadstrešku, pri čemer je ugotovilo, da teža snega ni bila bistven vzrok za škodo, temveč zgolj pospeševalni dejavnik. Tožnica ni uspela dokazati, da je teža snega povzročila škodo, kar je bilo njeno dokazno breme. Sodišče je potrdilo, da je zavarovalna pogodba jasna in ne zahteva dodatnih razlag, kar je vplivalo na odločitev sodišča.
  • Vzrok nastale škodeAli je teža snega bila bistven vzrok za nastalo škodo na nadstrešku?
  • Dokazno bremeKdo nosi dokazno breme za dokazovanje vzroka nastale škode?
  • Interpretacija zavarovalne pogodbeKako je treba interpretirati določila zavarovalne pogodbe v korist zavarovanca?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Teža snega ni bila bistven (glavni) vzrok za nastalo škodo, temveč zgolj pospeševalni dejavnik, pri čemer je izvedenec dopustil možnost, da bi nosilci nadstreška lahko popustili v vsakem primeru.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka sama krije pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zavarovalnine v višini 12.69,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2013 naprej do plačila. Tožnici je na račun toženke naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 1.066,40 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da zavarovalna polica in splošni pogoji nikjer izrecno ne določajo niti količine potrebnega snega, ki mora biti vzrok za nastalo škodo, niti minimalnih tehničnih lastnosti zavarovane stvari. Poudarja, da izvedenec ni mogel izključiti možnosti, da količina zapadlega snega ne bi mogla biti vzrok za nastalo škodo. Določene vzroke je sicer na zaslišanju primeroma naštel, a gre zgolj za hipotetične možnosti, ki jih sodišče ne bi smelo upoštevati. Poudarja, da toženka ni ponudila nobenih trditev oziroma dokazov, da v dani situaciji nastala škoda nima neposrednega vzroka v teži zapadlega snega. Sodišče je zato odločalo arbitrarno. Dodaja, da na njej ni bilo procesno breme dokazovanja, da je nadstrešek izpolnjeval vse predpisane standarde. Dejstvo je, da je bil vgrajen s strani profesionalnega proizvajalca, do škodnega dogodka je tudi služil svojemu namenu. Poudarja, da ob sklepanju pogodbe zavarovalnica ni imela nobenih pripomb oziroma pogojev, ki naj bi jih imela zavarovana stvar. Na toženki je bilo zato dokazno breme, da vzrok za nastalo škodo izvira iz same stvari. Tudi sicer bi sodišče moralo upoštevati naravo zavarovalne pogodbe, ki je tipska, sestavljena s strani toženke in bi jo kot tako moralo razlagati v korist tožnice (82. in 83. člen Obligacijskega zakonika). Meni, da je odločitev sodišča protispisna, saj iz izvedenih dokazov ni mogoče zaključiti, da teža snega ni bila vzrok za nastalo škodo. Ker je teža snega lahko povzročila popustitev nosilcev in počenje stekla, meni, da je dokazno breme v celoti izpolnila.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica od toženke zahteva povrnitev škode na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju tožničine stanovanjske hiše (priloga A3). Po (pritožbeno neizpodbijanih) ugotovitvah sodišča je po zavarovalni pogodbi krita tudi nevarnost poškodb, ki jih povzroči teža snega na nadstrešku nad vhodnimi vrati stanovanjske hiše (t.i. first class zavarovanje). Ta škoda je v 1. členu Splošnih pogojev S11 (priloga A4) opisana kot škoda, ki jo na zavarovanih stvareh povzroči teža nanje zapadlega snega. Navedena določba pogojev je jasna in kot taka ne potrebuje dodatnih razlagalnih pravil, na katera se v pritožbi sklicuje tožnica. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je bil v konkretnem primeru zato odločilen odgovor na vprašanje, ali je škoda na nadstrešku in na fasadi hiše nastala zaradi teže na nadstrešek zapadlega snega, ali iz kakšnega drugega razloga. Ker je toženka ugovarjala, da v času škodnega dogodka zapadlega snega ni bilo dovolj, da bi lahko zaradi njega popustili nosilci nadstreška, tožnica pa je vztrajala, da je bila vzrok za nastalo škodo prav teža snega, je sodišče prve stopnje vzročno zvezo utemeljeno ugotavljalo s pomočjo izvedenca gradbene stroke.

6. Izvedenec tako v pisnem izvedenskem mnenju, njegovi dopolnitvi kot tudi na zaslišanju ni mogel potrditi, da je nastala škoda posledica snega, ki je po podatkih A. zapadel na dan škodnega dogodka. Konkretni stekleni nadstrešek bi namreč po podatkih proizvajalca moral zdržati bistveno večjo količino zapadlega snega. Na izrecno vprašanje sodišča je izvedenec zatrdil, da bi nadstrešek lahko popustil tudi brez obremenitve snega, da pa bi teža snega lahko pospešila popustitev vijakov, ki so bili po njegovem mnenju najverjetneje slabe kvalitete oziroma slabo pritrjeni (primerjaj točko 20 izpodbijane sodbe). Teža snega tako ni bila bistven (glavni) vzrok za nastalo škodo, temveč zgolj pospeševalni dejavnik, pri čemer je izvedenec dopustil možnost, da bi nosilci nadstreška v vsakem primeru lahko popustili. Ob tem niti ni bistveno, kaj konkretno je vzrok nastale škode (popustitev nosilcev nadstreška, neprofesionalna vgradnja, slaba kvaliteta ali kaj drugega). Po zavarovalni pogodbi je namreč dopusten vzrok zgolj teža snega, česar pa tožnici tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati. Ker je dokazovanje vzroka nastale škode na njej, z izjemo izvedenca gradbene stroke pa drugih dokazov v tej smeri ni predlagala, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

7. Po povedanem pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

8. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia