Jedro

Dodelitev oddajne frekvence je zagotavljanje učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in je v javno korist. Da bi enako veljajo tudi za sprejemne frekvence, pa iz določb ZEKom ne izhaja. Zato sprejemne frekvence ne uživajo enakega varstva kot oddajne.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je na podlagi 3. točke prvega odstavka 53. člena, v zvezi s 35. in 48. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07-UPB1 in 102/07-ZDRad, v nadaljevanju ZEKom) izdala tožeči stranki za program ... odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajno točko Celje Golovec na frekvenci 91M1000, s tehničnimi karakteristikami, ki so razvidne iz izreka, katere pa mora imetnik odločbe na njeno zahtevo zaradi zmanjšanja ugotovljenih motenj spremeniti (1. točka izreka), tožeči stranki naložila, da mora na dodeljeni frekvenci predvajati program ... skladno z dovoljenjem za izvajanje radijske dejavnosti (2. točka izreka), razveljavila odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc št. 654337 z dne 5. 5. 2006 (3. točka izreka), naložila, da mora tožeča stranka prilagoditev izvesti do 20. 4. 2008 (4. točka izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso nastali (5. točka izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da tožeča stranka razpolaga z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc št. 654337 z dne 5. 5. 2006, na oddajni točki Celje Golovec na frekvenci 91,1 MHz za program ... (v tej odločbi je v izreku pod opombo zapisano, da sprejema frekvenco 102,8 MHz s Pohorja). Dne 15. 1. 2008 je po izvedenem javnem razpisu izdala odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc št. 657050 na oddajni točki Celje Golovec samostojnemu podjetniku A.A. s.p., katere oddajna frekvenca je 102,6 MHz. Z dnem pričetka uporabe te radijske frekvence bo onemogočen sprejem signala po odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc št. 654337 z dne 5. 5. 2006. Tožena stranka pojasnjuje, da je odločba o dodelitvi radijskih frekvenc podjetniku A.A. s.p. bila izdana v javno korist. Tožeča stranka je pravico do uporabe radijske frekvence sicer pridobila pred njim, vendar v času relativne nezasedenosti in neobremenjenosti radiofrekvenčnega spektra. Tožena stranka pojasnjuje, da ima na podlagi zakonskih določb javno pooblastilo za upravljanje radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije, to pa vključuje tudi izvajanje aktivnosti, ki povečujejo učinkovitost uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist. Iz uradnih evidenc je razvidno, da zaradi učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist (uporaba določene nove oddajne frekvence ima s stališča učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra že po naravi stvari prednost pred »off-air« sprejemom) pretvorniškega delovanja ne ščiti. Poudarja, da bo tožeča stranka tudi po prilagoditvi svoje radijske postaje oziroma odpravi pretvorniškega načina delovanja radijske postaje na oddajni točki Celje Golovec na oddajni frekvenci 91,1 MHz na območju Celja še naprej nemoteno izvajala svojo radiodifuzno dejavnost, to je oddajala program ... Dne 28. 1. 2008 je s svojimi ugotovitvami seznanila tožečo stranko, ki tem ugotovitvam ni nasprotovala, zaradi nepredvidenih dodatnih investicij v tehnološko opremo pa je predlagala, da tožena stranka odločbi tudi o teh stroških. Tožena stranka je ocenila, da v skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZEKom lahko stroške prilagoditve obravnava le v zvezi z oceno posega v koristi, ki jih ima imetnik odločbe in lahko v primeru nesorazmernega posega izjemoma podaljša veljavnost odločbe, katera naj se spremeni. O povrnitvi stroškov prilagoditve ne more odločiti samostojno. Ocenila je, da stroški, ki jih bo tožeča stranka imela, ne posegajo nesorazmerno v koristi, saj se oddajna frekvenca ne spreminja, in bo tudi vnaprej, po izvedenih posegih, nemoteno izvajala svojo dejavnost, pri čemer ji tožena stranka prepušča odločitev o rešitvi, katera obstaja. Upoštevati je tudi, da je podeljevanje radijskih frekvenc na javnem razpisu v javno korist, zaradi relativno večje zasedenosti oziroma obremenjenosti radiofrekvenčnega spektra na območju Celja pa pretvorniški način delovanja po prejšnji odločbi ni mogoč. Tudi druge rešitve niso možne. Tožena stranka zaključuje, da stroški prilagoditve ne posegajo v koristi in tako niso izpolnjeni pogoji za podaljšanje veljavnosti odločbe. Navaja, da v novi odločbi ostajajo drugi parametri nespremenjeni. Kot zadosten rok za uskladitev delovanja tožeče stranke s spremenjeno odločbo pa je ocenila čas od vročitve odločbe do 20. 4. 2008. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka posegla v pravice, ki jih je imela na podlagi odločbe št. 654337. Po mnenju tožeče stranke javna korist ne obstaja in je tožena stranka tudi ni obrazložila. Izpodbijana odločba zato pomeni kršitev 22. člena Ustave RS. Tožeča stranka meni, da zgolj sklicevanje na učinkovito uporabo radio frekvenčnega spektra ne more predstavljati javne koristi, ki bi upravičevala izdajo izpodbijane odločbe, zlasti ne more predstavljati konkretizacije te javne koristi. Tožena stranka ni pojasnila, v čem se razlikuje stanje radiofrekvenčnega spektra v času, ko je bila izdana prejšnja odločba in sedanjim stanjem. To pa je ena izmed bistvenih okoliščin, s katerimi tožena stranka utemeljuje obstoj javnega interesa. Tožena stranka se ne more sklicevati na svoje nedefinirano prakso (da pretvorniškega delovanja ne ščiti), ki ne more biti relevantna. Zaključek, ki ga je sprejela, bi bil možen le na podlagi predpisov, iz katerih pa takega zaključka ni mogoče narediti. Tožena stranka tudi zmotno navaja, da gre za vprašanje prednosti. To bi lahko bilo relevantno le v primeru, če bi izbirala med dvema osebama, od katerih bi ena zaprosila za dodelitev z namenom oddajanja nove frekvence, druga pa z namenom pretvorniškega načina. V tem primeru ne gre za konkuriranje med obema načinoma oddajanja, temveč za poseg v pravice iz naslova javne koristi, pri čemer ni možno govoriti o prednosti enega načina oddajanja pred drugim. Tožena stranka v obrazložitvi tudi ni pojasnila, kakšne druge rešitve je še pretehtala, zaradi česar tožeča stranka dvomi, da druge rešitve niso možne. Prav tako se tožeča stranka ne strinja z mnenjem o razmerju med javno koristijo in posegom v pridobljene pravice, ki naj po oceni tožene stranke ne bi bilo nesorazmerno, ker se frekvenca ne spreminja. Za eventualno napajanje oddajnika na Golovcu na drug način mora v upravnem postopku pridobiti dovoljenje in zgolj nakup opreme za takšno napajanje na zadošča. Pridobitev dovoljenja pa je upravni postopek, kar pomeni, da dovoljenja ne more pridobiti v kratkem času. Kot javni zavod, torej zavezanec po Zakonu o javnih naročilih, mora napajanje oddajnika zagotoviti in zveze kupiti v postopku javnega naročanja, zato bo oddajnik na Golovcu dalj časa brez signala, s čemer bo onemogočeno oddajanje programa ... Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Z njo so pravice tožeče stranke ostale nespremenjene. V oddajno frekvenco - ki je bistvo radiodifuzije - ni posegla, ni se spremenilo območje pokrivanja ali čas veljavnosti. Spremenila se je le sprejemna frekvenca, kar pomeni le, da bo tožeča stranka morala signal do oddajnika na oddajni točki Celje Golovec zagotoviti na drugačen način in ne več preko sprejemne frekvence 102,8 MHz. Pri večini odločb je ta drugačen način povsem običajen. Podelitev sprejemne frekvence ni avtomatična, ampak o njej odloči na podlagi vloge. Tožeči stranki je določila sprejemno frekvenco, ker je bilo to v tistem času mogoče, ob tem, da je konkretna sprejemna frekvenca hkrati njena oddajna frekvenca, skladno z odločbo z dne 26. 2. 2002. Zato je vprašljivo, ali odločba sploh posega v pravice tožeče stranke, ki bo utrpela posledico le v zagotovitvi ustrezne opreme, pa tudi, ali je resnično potreben nakup nove opreme. Tožena stranka meni, da bi bilo treba tožbo zavreči. Nadalje odgovarja, da je bil pred izdaje odločbe izpeljan postopek, v katerem je tožeča stranka imela možnost sodelovanja. V postopku je bila seznanjena, da uporaba pretvorniškega načina sprejema ni več mogoča, saj je tožena stranka mednarodno uskladila radijsko oddajno frekvenco 102,6 MHz, pojasnjeno ji je bilo, da predstavlja možnost uporabe zvokovne radijske postaje na lokaciji Celje Golovec na frekvenci 102,6 MHz za pokrivanje območja Celja javno korist, in da je tožena stranka pretehtala ostale možnosti ter navedla edino primerno rešitev, tožeča stranka je bila tudi seznanjena, da opravljanje radiodifuzije ne bo okrnjeno. Tožena stranka povzema, da je javna korist podeljevanje in gospodarjenje z radijskimi oddajnimi frekvencami, ki so bistvo radiodifuzije, v razmerju do katerih pretvorniški način (ni radiodifuzija) ni ščiten; da po postopku javnega razpisa podeljuje pravico do uporabe radijske oddajne frekvence, sprejemnih frekvenc pa ne podeljuje preko javnega razpisa; da je določitev sprejemne frekvence le eden od načinov zagotovitve signala in je sekundarno odvisen od odločbe, primarno pa od dejstva, ali je to tehnično mogoče in ali se s tem ne posega v pravice drugih imetnikov odločb o dodelitvi oddajnih frekvenc ali v oddajne frekvence, ki so primerne za dodelitev; da bo uporaba radijske oddajne frekvence 102,6 onemogočila sprejem na (sprejemni) frekvenci 102,8 MHz, kar so tehnična pravila, hkrati pa del predpisov, ki so vključena v mednarodne in podzakonske akte, ki urejajo radiofrekvenčni spekter; da je v izpodbijani odločbi navedla, da mora imetnik na njeno zahtevo spremeniti tehnične karakteristike. Tožena stranka pojasnjuje izvedbo razpisa za dodelitev radijske frekvenc 102,6 MHz, ki je bila najprej mednarodno usklajena, kot urejajo predpisi. Tožeči stranki tudi odgovarja, da je proučila možnost spremembe oddajne lokacije in oddajne frekvence po obstoječi odločbi. Glede ugovora o razliki stanja zasedenosti radiofrekvenčnega spektra navaja, da je bilo od izdaje prve odločbe tožeči stranki izvedenih več javnih razpisov za podelitev proste radijske frekvence na konkretnem območju (92,9 MHz za pokrivanje mesta Celja, 95,5 MHz za pokrivanje mesta Celja, 102,6 MHz za pokrivanje mesta Celja), kar je vplivalo na zasedenost radijskega spektra, pri čemer je treba upoštevati še postopke mednarodne uskladitve oddajnih frekvenc. Odgovarja še, da je pred pričetkom obravnavanega postopka analizirala tehnične možnosti, predlagala pa je tisto, ki je glede na njene podatke edino primerna. V tem primeru nobena alternativa ni mogoča, pa tudi tožeča stranka ne v postopku, ne v tožbi druge rešitve ni predlagala. Glede ugovora o pridobitvi drugih ustreznih dovoljenj pripominja, da je odločba izvršena. Ni pa tudi jasno, katera dovoljenja bi morala tožeča stranka pridobiti. Predlagala je zavrženje tožbe, podrejeno pa njeno zavrnitev.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka imela podlago za spremembo odločbe z dne 5. 5. 2006, s katero je tožeči stranki dodelila radijsko frekvenco na oddajni točki Celje Golovec na frekvenci 91,1 MHz za program ... in določila sprejemno frekvenco 102,8 MHz, tako, da ji je z novo odločbo le dodelila radijsko frekvenco 91,1 MHz.

ZEKom v 3. točki prvega odstavka 53. členu dopušča, da tožena stranka po uradni dolžnosti spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, če je to potrebno zaradi učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist. Sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni pojasnila javne koristi, na kar je oprla sprejeto odločitev. Radiofrekvenčni spekter je omejena javna dobrina, za katere učinkovito in nemoteno uporabo skrbijo državni organi (prvi in drugi odstavek 32. člena ZEKom). Javno pooblastilo za upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom ima tožena stranka (tretji odstavek 32. člena ZEKom). Zakonsko pooblastilo za upravljanje javne dobrine toženo stranko zavezuje k aktivnostim, ki zasledujejo zagotavljanje optimalne uporabe radiofrekvenčnega spektra. Dodeljevanje radijskih frekvenc (te so del radiofrekvenčnega spektra, 33. točka 3. člena ZEKom), z uporabo katerih se izvaja radiodifuzija, ki je radiokomunikacijska storitev, namenjena za oddajanja in razširjanje radijskih ali televizijskih programov z neposrednim javnim sprejemom (32. in 34. točka 3. člena ZEKom), je glede na navedeno v javno korist. Na vse to pa se je sklicevala tožena stranka v izpodbijani odločbi, ko je pojasnila, da je po izvedenem javnem razpisu z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc z dne 15. 1. 2008 dodelila pravico do uporabe oddajne frekvence 102,6 MHz (imetniku A.A. s.p.) in pojasnila, da bo zaradi tega onemogočen sprejem na frekvenci 102,8 MHZ, ki jo je tožeči stranki določila v odločbi z dne 5. 5. 2006. Z dodelitvijo proste oddajne frekvence (v skladu z Območnim sporazumom o uporabi pasu 87,5-108 MHz za FK zvokovno radiodifuzijo, Uradni list RS, MP, št. 5/97) je tožena stranka izpolnjevala svojo zadolžitev, da skrbi za učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra, kar je, glede na že navedene določbe, v javno korist. Tožeča stranka je zaradi dodelitve oddajne frekvence 102,6 MHz prizadeta pri uporabi sprejemne frekvence na oddajni točki Celje Golovec. Po mnenju sodišča pa zmotno meni, da je s tem tako poseženo v njen položaj, da izpodbijana odločba krši 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic). Njeno stališče bi pomenilo, da nobene spremembe odločbe niso dopustne, niti tiste, ki jih ob spreminjanju razmer narekuje učinkovita raba radiofrekvenčnega spektra. Za take spremembe, ki jih opravičuje javna potreba, pa daje podlago 53. člen ZEKom. Kot se je sodišče že opredelilo, je dodelitev oddajne frekvence zagotavljanje učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in je v javno korist, da bi enako veljajo tudi za sprejemne frekvence, pa iz določb ZEKom ne izhaja. Zato sprejemne frekvence ne uživajo enako varstvo kot oddajne. V oddajno frekvence tožeče stranke 91,1 MHz pa se z izpodbijano odločbo ni poseglo. V obravnavanem primeru je torej bil izpolnjenen zakonski dejanski stan iz 53. člena ZEKom.

Neutemeljen je tudi očitek, da tožena stranka ni ničesar povedala, v čem se razlikuje stanje radiofrekvenčnega spektra v času izdaje odločbe z dne 5. 5. 2006 in v času izpodbijane odločbe. Navedla je, da je po izdaji prve odločbe postal radiofrekvenčni spekter relativno bolj zaseden in obremenjen. Če ni izrecno navedla, katere radijske frekvence so bile po letu 2006 še dodeljene (to je konkretizirala v odgovoru na tožbo), ji še ni mogoče očitati, da spremenjenega stanja radiofrekvenčnega spektra ni pojasnila.

V izpodbijani odločbi se je tožena stranka opredelila tudi do stroškov, ki jih bo imela tožeča stranka zaradi prilagoditve (kot izhaja iz vloge z dne 25. 2. 2007, je tožeča stranka v upravnem postopku v zvezi s spreminjanjem odločbe o dodelitvi frekvenc z dne 5. 5. 2006 uveljavljala le, da je treba z odločbo o spremembi odločiti tudi o stroških, povezanih z dodatno investicijo v tehnološko opremo, ki je posledica spremembe). Njena razlaga, da o povrnitvi stroškov ne more odločiti v okviru določbe 53. člena, ima podlago v tretjem odstavku tega člena. Po tej določbi ima možnost le podaljšati veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če so stroški prilagoditve nesorazmerni s koristmi imetnika odločbe. Takšnega nesorazmerja pa tudi po mnenju sodišča tožeča stranka v upravnem postopku ni izkazala (predvidevala je stroške cca 5500 EUR za postavitev mikrovalovne zveze Boč-Celje-Golovec in cca 225 EUR letno za dodatno nastale obratovalne stroške). Pa tudi tožbenih ugovorov, ki se nanašajo predvsem na čas prilagoditve, ni konkretizirala tako, da bi jim sodišče lahko sledilo.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Stroškovni zahtevek tožeče stranke pa je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na prvem odstavku 73. člena ZUS-1.