Jedro

Izrek izpodbijane odločbe ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti, kot bi utegnilo izhajati iz 1. točke izreka, ali le v določenem delu, kot bi utegnilo izhajati iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Glede na delno zavrnitev prosilca bi bilo mogoče sklepati, da je pritožbo delno zavrnila, vendar iz izreka odločbe to ne izhaja. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke pa je razvidno, da je tožena stranka ocenila, da je pritožba utemeljena v celoti. Sodišče že iz navedenega razloga ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke v izpodbijani odločbi in o tožbi odločiti po vsebini.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-159/2010/15 z dne 24. 1. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Informacijskemu pooblaščencu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 80,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (v nadaljevanju Agencija), sedaj tožeča stranka, je s svojo odločbo št. 090-1/2010-11 z dne 3. 8. 2010 na podlagi 2. odstavka 22. člena ZDIJZ z izrekom pod točko 1 delno ugodila zahtevi za dostop do informacij javnega značaja prosilca ddr. A.A. z dne 28. 6. 2010 in odločila, da se mu v zvezi z zahtevanimi podatki za odobreni projekt na podlagi izvedenega Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2010 – razpis v letu 2009 dostavijo fotokopije: prijavne vloge dr. B.B. za I. fazo z ocenjevalnima listoma slovenskega in tujega recenzenta, brez navedbe imen recenzentov, in prijavne vloge dr. B.B. za II. fazo z ocenjevalnima listoma dveh tujih recenzentov, brez navedbe imen recenzentov. Z izrekom pod točko 2 je delno ugodila zahtevi za vpogled originalov vseh zapisnikov sej Znanstvenega sveta in Upravnega odbora ter vseh drugih stalnih in občasnih teles ARRS (zlasti panelnih razprav), ki zadevajo odločanje o vlogah v zahtevi navedenih vlagateljev, in sicer tako, da se prosilcu dostavi fotokopije: - zapisnika 73. seje Upravnega odbora z dnevnim redom in 7. točke (izločena 1. do vključno 6. točka dnevnega reda, ki niso povezane s predmetnim javnim razpisom); - zapisnika 1. seje Upravnega odbora z dnevnim redom in 3. točko, iz katere so izločene navedbe, vezane na neizbrane projekte (izločena 1., 2. in 4. točka, ki niso povezane s predmetnim javnim razpisom); - zapisnika 6. seje Upravnega odbora z dnevnim redom in 4. točko, iz katere so izločene navedbe, vezane na neizbrane projekte (izločena 1., 2., 3. in 5. točka, ki niso povezane s predmetnim javnim razpisom); - zapisnika 9. seje Upravnega odbora z dnevnim redom in 4. točko (izločena 1., 2., 3., 5. in 6. točka, ki niso povezane s predmetnim javnim razpisom); - zapisnika 74. seje Znanstvenega sveta agencija z dnevnim redom in 2. točko (izločena 1., 3., 4. in 5. točka, ki niso povezane s predmetnim javnim razpisom); - zapisnika 9. dopisne seje Znanstvenega sveta agencije; - zapisnika 7. seje Znanstvenega sveta ter 3. in 4. točka (izločena 1. in 2. točka, ki nista povezani s predmetnim javnim razpisom); - zapisnik iz seje občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje prijav na javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2010 – razpis v letu 2009, in sicer: - 2. seje, z izločeno navedbo imena recenzenta, - 3. seje, z izločeno navedbo imena vodje projekta, ki po II. fazi ni bil izbran v sofinanciranje, - 4., 5. in 6. seje; - zapisnik panela za področje humanistike – I. faza, z dne 23. do 25. 11. 2009, z izločenimi navedbami, vezanimi na neizbrane projekte, s priloženo tabelo projektov, na kateri so prekriti podatki o prijavah, ki niso bile izbrane za sofinanciranje, tabela pa vsebuje tudi skupno število točk za vsako prijavo, obravnavano v I. fazi razpisa; v tabeli so razkriti podatki za prosilca; - zapisnik panela za področje humanistike – II. faza, ki je potekal od 8. do 10. 3. 2010, z izločenimi navedbami imen članov panela in navedbami, vezanimi na neizbrane projekte, s priloženo tabelo projektov, na kateri so podatki o odobrenih projektih, tabela pa vsebuje tudi skupno število točk za vsako prijavo, obravnavano v II. fazi razpisa; - v tabeli so razkriti podatki za prosilca.

Z izrekom pod točko 3 je Agencija v preostalem zahtevo zavrnila.

Tožena stranka je na pritožbo prosilca prvostopno odločbo v zavrnilnem delu odpravila in sklicujoč se na 1. odstavek 252. člena ZUP Agenciji kot organu v smislu 1. odstavka 1. člena ZDIJZ naložila, da mora prosilcu v danem roku omogočiti vpogled v informacije, ki jih taksativno našteva v svojem izreku, kot je povzet v nadaljevanju, medtem ko je v preostalem njegovo zahtevo zavrnila: - imena in priimke recenzentov v ocenjevalnih listih prijavne vloge dr. B.B. I. in II. faze, - v zapisniku 1. seje Upravnega odbora: imena in priimke prisotnih in odsotnih članov na prvi strani ter pod točko Ad3), v drugem odstavku, v tretji vrstici, za besedo „prijavili“ do besede „in“ v četrti vrstici pod alineo sklep 1.3.1. v točki I. točki izreka predzadnjo informacijo, v II. točki izreka za besedo „informatika“ v drugi vrstici do besede „se“ v četrti – zadnji vrstici, v III. točki izreka zadnjo informacijo v prvem odstavku, pod obrazložitvijo: v tretjem odstavku od besede „prijavili“ v četrti vrstici do besede „in“ v peti vrstici, v četrtem odstavku zadnjo informacijo v prvi vrstici, prvo informacijo v drugi vrstici, za besedo „in“ v tretji vrstici in celotno četrto vrstico o raziskovalni organizaciji – izvajalki raziskovalne dejavnosti, prijavno številko projekta in številko obvestila ter celoten sklep 1.3.3., s katerim je odločil o pritožbi, s tem, da je organ dolžan prekriti ime in priimek vodje projekta, naveden v šesti vrstici, prvega odstavka obrazložitve sklepa 1.3.3., - v zapisniku 6. seje Upravnega odbora agencije zadnjo vrstico pred „sklep 6.4.1.“, prvo in drugo vrstico za besedno zvezo „Projekta v okviru Prioritete2“, - v zapisniku 2. seje občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje prijav na javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2010 – razpis v letu 2009, pod točko 1, v zadnjem odstavku od besede „Finske“ v peti vrstici do besede „Dr,“ v šesti vrstici (ime in priimek recenzenta skupaj z njegovim delovnim področjem ter ime in priimek člana občasnega strokovnega delovnega telesa), - v zapisniku 3. seje občasnega strokovnega telesa za ocenjevanje prijav na javni razpis za (so)financiranje raziskovalnih projektov v letu 2010 – razpis v letu 2009 celotno točko 3, s tem, da je organ dolžen prekriti ime in priimek vodje projekta, ki po II. fazi ni bil izbran v sofinanciranje, - zapisnik panela za področje humanistike – I. faza, z dne 23. do 25. 11. 2009, s tem, da je organ dolžan prekriti imena in priimke vodij projektov, ki niso bili izbrani, - zapisnik panela za področje humanistike – II. faza, ki je potekal od 8. do 10. 3. 2010, s tem, da je organ dolžan prekriti imena in priimke vodij projektov, ki niso bili izbrani, - vloge in ocenjevalne liste raziskovalnih projektov za leto 2010 – razpis v letu 2009, ki niso bili izbrani in so v njih kot vodje projektov navedeni: dr. C.C., dr. D.D., dr. E.E., dr. F.F., dr. G.G., dr. H.H. in ddr. A.A., s tem, da je organ dolžan čez celotno dokumentacijo prekriti: imena in priimke vodij projektov, ki niso bili izbrani (skupaj z življenjepisom ter v delu: I. faza od 14. - 18. točke, II. faza 8. - 9.2. točke, podpis), kontaktno osebo skupaj z e-naslovom, telefon, imena in priimke recenzentov, za katere prijavitelji ne želijo, da ocenjujejo njihovo prijavo, imena in priimke projektne skupine.

V svoji obrazložitvi tožena stranka ugotavlja, da je prosilec zahteval takojšen vpogled v originale in zahteval tudi fotokopije vlog in ocenjevalnih listov za projekte, ki so jih v letu 2009 podali v nadaljevanju poimensko našteti posamezniki, vključno s prosilcem, o njih pa je Agencija odločala tudi v letu 2010. Zahteval je še vpogled v originale vseh zapisnikov sej naštetih organov ter stalnih in občasnih teles Agencije, ki zadevajo odločanje o navedenih vlogah. Nato je dne 27. 7. 2010 prosilec vložil pritožbo zaradi molka organa, ker mu je Agencija kot organ posredovala le fotokopijo zahtevane dokumentacije v zvezi z vlogo dr. B.B., ni pa mu omogočila vpogleda zahtevanih originalov, kot tudi ne dokumentov drugih vlog, niti prosilčeve. Tožena stranka v zvezi z razlogi Agencije za zavrnitev prosilčeve zahteve v delu, ki se nanaša na neizbrane projekte poimensko navedenih vodij projektov, izpostavlja njeno stališče, da je podatek o tem, da določen posameznik – vodja projekta, ki na razpisu za sofinanciranje ni uspel, varovani osebni podatek in s tem izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ne predstavlja izjeme od izjem po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ, ker pri neizbranih projektih ne gre za porabo javno-finančnih sredstev, niti ne obstaja prevladujoč javni interes, da bi se javnost lahko seznanila s temi osebnimi podatki. Iz istega razloga, to je zaradi varstva osebnih podatkov je Agencija zavrnila tudi dostop do naziva neizbranega projekta, saj bi bil po njeni oceni v očitnem nasprotju s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ prost dostop do podatka o vodji vsakega zavrnjenega projekta, obenem pa bi pomenil prekomerni poseg v zasebnost teh oseb, navedeni osebni podatki pa niso niti nujno potrebni niti primerni za samo preverjanje porabe javnih sredstev. Nasprotno tožena stranka ocenjuje, da navedene informacije izpolnjujejo vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, Agencija pa, čeprav se je v zvezi z zavrnitvenim delom izreka sklicevala na varstvo osebnih podatkov in izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ni pojasnila razlogov za zavrnitev dostopa do imen recenzentov, niti prekritja v izreku navedenih delov zahtevanih zapisnikov. Tožena stranka zato meni, da v tem delu ni mogoč preizkus prvostopne odločbe.

Ne glede na večinsko nasprotovanje stranskih udeležencev prostemu dostopu do vsebin prijavljenih projektov in njihovemu posredovanju v obliki fotokopij iz razlogov zaščite avtorskega dela in elementov poslovne skrivnosti, ker je v nasprotnem primeru ogrožena njihova realizacija in objava avtorskih izsledkov, je po mnenju tožene stranke ob upoštevanju določil Pravilnika o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik) recenzentovo delo – ocena, odločilen dejavnik pri izbiri izmed prijavljenih projektov za sofinanciranje iz državnega proračuna, ki utemeljuje transparentnost postopka dodeljevanja javnih sredstev tudi že v fazi ocenjevanja projektov. To pa preprečuje morebitne nepravilnosti in ustvari zaupanje širše javnosti, ne le zainteresiranih za pridobitev takšnih sredstev, kar zahteva tudi področna zakonodaja (2. člen ZRRD). Ko je presojala, ali podatek o imenu in priimku recenzenta predstavlja varovan osebni podatek v smislu 1. člena ZVOP-1, je tožena stranka presodila, da v tem primeru ne gre za varovane osebne podatke, saj so recenzenti na zahtevanih dokumentih navedeni v okviru svoje funkcije, ki jo opravljajo na podlagi avtorske pogodbe in jo tožena stranka označuje kot „neke vrste javno funkcijo, saj za organ pripravi strokovno oceno, ki je potrebna pri odločitvi o sofinanciranju projekta in je za svoje delo tudi plačan iz javnih sredstev. Poleg tega pa je tudi že v Pravilniku navedeno, da se imena recenzentov javno objavijo.“ O izjemi varstva osebnih podatkov po oceni tožene stranke ni mogoče govoriti niti v razmerju do področja njihovega dela, ki zahteva visoko strokovnost in nepristranskost. Zato meni, da je področje njihovega dela v neposredni povezavi z opravljanjem funkcije recenzenta. Ti osebni podatki zato na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

V zvezi s stališčem, da bi razkritje področja dela recenzenta vplivalo na samo delo Agencije in ga posledično blokiralo, kar implicira obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po oceni tožene stranke zahtevani dokumenti kot taki ne prestanejo škodnega testa iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker meni, da razkritje takšne informacije ne bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Z vidika nadzora širše javnosti pa kot nesprejemljivo označuje prikrivanje informacij o tem, kdo s svojim strokovnim ocenjevanjem soodloča o podelitvi javnih sredstev, četudi bi javnost tovrstnih podatkov povzročila nesodelovanje recenzentov in posledično blokado dela Agencije. Če recenzenti ob morebitnih zunanjih pritiskih ne zmorejo podati objektivnega, profesionalnega in nepristranskega mnenja oziroma ocene, je za toženo stranko vprašljiva tudi primernost takšnih oseb, saj so takšnim pritiskom izpostavljeni številni javni uslužbenci in funkcionarji, pa se od njih kljub temu pričakuje strokovno, neodvisno in nepristransko opravljanje njihovih nalog. Strokovnost in integriteto recenzenta je mogoče varovati s preglednostjo, ne pa z omejevanjem dostopa do te informacije. Na strani Agencije je odgovornost, da izbere osebe, ki so sposobne opraviti delo recenzenta strokovno korektno in neodvisno. Navedene informacije morajo biti po mnenju tožene stranke prosto dostopne vsem že z vidika transparentnosti postopka javnega razpisa sofinanciranja projektov v skladu z določili ZRRD, na podlagi katerih je Agencija dolžna organizirati delo na način, ki zagotavlja strokovnost, ne da bi zato trpela preglednost. Ker zunanji nadzor s strani institucij in drugih subjektov, ki kandidirajo na razpisu, ni mogoč, to ne pripomore k zaupanju v pravilnost, poštenost in korektnost postopka javnega razpisa, večja pa je tudi možnost zlorab, če v postopku javnega razpisa poda oceno, ki pomembno vpliva na izbiro, nekdo, za katerega stranke postopka ne vedo, zato tudi nimajo možnosti uveljavljati „izpodbitnih“ razlogov, ki so vezani na recenzenta. Zato imena in priimki recenzentov skupaj z njihovimi delovnimi področji ne predstavljajo informacije, katerih razkritje bi resno oviralo nadaljnje delo organa oziroma povzročilo motnje pri delovanju organa. Prav tako niso podani niti drugi razlogi za prekritje drugih informacij glede neizbranih projektov, razen imen in priimkov vodij projektov, ki niso bili izbrani. V tej zvezi je po presoji tožene stranke Agencija pravilno zavrnila dostop, ker gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, medtem ko ni razlogov za prekritje drugih informacij, ki se nanašajo na neizbrane projekte, kot so podatki o organizaciji, področju, točkah in pripombah ocenjevalcev ter imena in priimki ocenjevalcev. Ti po prepričanju tožene stranke ne sodijo med varovane osebne podatke. Ker ocenjevalci podajo svojo oceno v okviru postopka javnega razpisa, za kar so pooblaščeni s strani organa, gre za informacije, ki so neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije in kot take predstavljajo informacije javnega značaja.

Tožena stranka je po uradni dolžnosti dodatno opravila preizkus, ali so glede na vsebino raziskovalnih projektov morebiti podane druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ter ugotovila, da jih ni, niti jih niso zatrjevali stranski udeleženci in tudi ne Agencija v prvostopni odločbi. Dodatno je še presojala, ali vloge raziskovalnih projektov predstavljajo avtorsko delo, kot je na ogledu in camera uveljavljal prvostopni organ, v postopku pa dva stranska udeleženca. V tej zvezi tožena stranka izpostavlja, da je že predhodno opredelila kot prosto dostopne informacije javnega značaja neizbrane vloge raziskovalnih projektov, zato meni, da ima prosilec pravico vpogleda vanje v obliki delnega dostopa. Z vidika 2. odstavka 25. člena ZDIJZ pa je presojala, ali so zahtevane informacije varovane z zakonom, ki ureja avtorsko pravico kot individualne intelektualne stvaritve v smislu 5. člena in 1. točke 9. člena ZASP ter ugotovila, da gre za izvirne stvaritve, katerih cilj je ustvarjanje novega znanja in spoznanj ter prenos tega in mednarodno dosegljivega znanja v javno korist in gospodarsko izrabo za povečanje družbene blaginje v smislu 3. člena ZRRD. Zato lahko organ prosilcu omogoči zahtevano seznanitev z informacijami le v obliki delnega dostopa tako, da mu jih izda le na vpogled.

Tožeča stranka v tožbi in v naknadni pripravljalni vlogi opozarja na pomen mednarodno uveljavljenih standardov prakse ocenjevanja znanstvenih projektov v zvezi s t.i.sistemom „peer review“, ki ga podrobno opisuje in v tej zvezi predlaga zaslišanje 33 poimensko naštetih prič iz Slovenije in tujine. Dodaja še, da s tožbo skuša doseči obstanek Slovenije v klubu razvitih držav, kar zagotavlja nadaljnji razvoj Slovenije. To bi bilo onemogočeno z uveljavitvijo izpodbijane odločbe, s katero ne bi bilo več mogoče jamčiti anonimnosti recenzentom. Tako tudi ne bi bilo več mogoče izvajati evropsko in svetovno primerljivega ocenjevanja raziskovalnih projektov, kar avtomatično pomeni izpad Slovenije oziroma njeno izključitev iz Evropske znanstvene fundacije in organizacije EUROHORCs, prekinjena pa bi bila tudi pogajanja za skupno izvajanje razpisov za izbor znanstveno-raziskovalnih projektov s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi agencijami za financiranje bazičnih raziskav ter za skupno izvajanje razpisov za izbor znanstveno-raziskovalnih projektov. Posledično to pomeni, da bi uveljavitev izpodbijane odločbe povzročila veliko in usodno škodo slovenski znanosti, njeno nazadovanje in osamitev, saj bi bila izključena iz vseh pomembnih procesov v evropskem raziskovalnem prostoru. Izrecno uveljavlja tožbene ugovore nepravilne uporabe materialnega prava, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Izpostavlja Pravilnik o postopku sofinanciranja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik o postopku), ki v 3. odstavku 26. člena določa, da lahko prijavitelj v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, pridobi vse podatke iz ocenjevalnega postopka, razen tistih, ki predstavljajo izjeme v skladu s 1. odstavkom 6. člena ZDIJZ. Meni, da ga je tožena stranka v celoti prezrla. Opozarja, da je ob pripravi Pravilnika o postopku tožeča stranka pridobila ter v celoti sledila mnenju tožene stranke tako, da ga je vključila v besedilo 26. člena (3. odstavek), torej je anonimnost recenzentov predpisana v Pravilniku o postopku tako, da se ne razkrije posameznih ocenjevalcev v posameznih ocenjevalnih postopkih oziroma posamičnih prijavah, ampak se vsako leto objavi skupen letni seznam vseh sodelujočih ocenjevalcev. Takšna ureditev je primerljiva z ureditvami v pravnih redih vseh držav EU, ostalih držav Evrope in po svetu. Kot dokaz v tej zvezi primeroma navaja internetne naslove, na katerih so dostopni dokumenti ZDA, Kanade, Japonske, Avstralije, Kitajske, Indije, Brazilije. Pri tem pojasnjuje, da področje znanosti v luči politik ES sodi v nacionalno pristojnost, kjer pa ima ES možnost izvajanja svojih podpornih dejavnosti. Na področju raziskovalne dejavnosti je najpomembnejša podporna dejavnost v obliki financiranja Okvirnih programov. Navedena ureditev je glede anonimnosti ocenjevalcev primerljiva ureditvi v podzakonskih aktih, ki urejajo področje ocenjevanja raziskovalnih projektov v Sloveniji, predvsem zaradi vključevanja v različne raziskovalne programe in projekte na podlagi bilateralnih in multilateralnih dogovorov. Zaradi sodelovanja z različnimi raziskovalnimi združenji je Slovenija obvezana tako urediti sistem financiranja raziskovalne dejavnosti s postopkovnega in vsebinskega vidika, vključno z anonimnostjo recenzentov, da je skladen z ureditvami v državah EU in ostalih državah Evrope, v Evropski komisiji in Evropskem raziskovalnem svetu (ERC), kot tudi v ZDA, Kanadi, Japonski in v drugih državah po svetu. V nasprotnem primeru bi to imelo za posledico izključitev Slovenije iz navedenih združenj, kar bi posledično na področju raziskovalne dejavnosti povzročilo izredno veliko škodo. EUROHORCs kot krovna organizacija raziskovalnih agencij v Evropi za članstvo izrecno določa dva pogoja, in sicer: 1. neodvisnost agencije in 2. ocenjevalni postopek s „peer review“. V tožbi opozarja na tri odločbe Evropskega varuha človekovih pravic (v nadaljevanju: EVČP) v zvezi z anonimnostjo recenzentov, ki se neposredno tičejo ocenjevanja raziskovalnih projektov, navedeni organ pa v vseh treh primerih ni našel nobenega nasprotja med pravnim redom EU, veljavnim tudi v Sloveniji, in anonimnostjo ocenjevalcev. V izpostavljenem primeru je EVČP celo izrecno naložil Evropski komisiji, da poostri skrb in postopke za zagotavljanje zaupnosti podatkov o ocenjevalcih, saj šteje razkritje identitete ocenjevalke v izpostavljenem primeru kot kršitev njenih človekovih pravic. Zaradi usklajenosti slovenskega in evropskega pravnega reda je tudi razkritje identitete ocenjevalcev, ki so opravili oceno zadevnih projektov za tožečo stranko, treba šteti kot kršitev njihovih človekovih pravic. Iz navedenih ocenjuje izpodbijano odločbo kot nezakonito. V nadaljevanju izpostavlja tudi sodno prakso sodišč v ZDA v zvezi z dolžnostjo raziskovalne agencije National Science Foundation glede varovanja osebnih podatkov ocenjevalcev posameznih prijavljenih projektov ter podrobneje pojasnjuje bistvene značilnosti sistema „peer review“ sklicujoč se na tožbi priložene članke, skupaj s slovenskimi prevodi. Izpostavlja, da so podatki o recenzentih osebni podatki, ki se zato kot taki obravnavajo v skladu z ZVOP-1. Glede na navedeno vztraja, da so imena in priimki recenzentov, ki sodelujejo v postopku ocenjevanja posameznega razpisa, varovani podatki v smislu 3. alinee 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi s 3. odstavkom 26. člena Pravilnika o postopku. Temu nasprotno stališče tožene stranke označuje kot pravno irelevantno. Navaja, da nikjer poimensko ne objavljajo ekspertov, ki so ocenjevali posamezne projekte, niti imen recenzentov pri znanstvenih revijah, a se ti podatki arhivirajo zaradi morebitnih preverjanj s strani neodvisnih ustanov, vendar drugim niso na voljo, zlasti ne tistim, ki imajo za to osebni interes. Enak sistem predpisuje tudi slovenski nacionalni pravni red s Pravilnikom o delovanju stalnih in občasnih strokovnih delovnih teles za področja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik), ki v 6. odstavku 11. člena določa, da je področje dela recenzenta zaupno. Glede preizkusa tožene stranke po 11. alinee 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z ocenjevalnimi listi, ki naj ne bi bili dokumenti, sestavljeni v zvezi z njenim notranjim delovanjem, tožeča stranka nasprotno meni, da je ocenjevalni list notranji dokument in le eden od dokumentov, ki vpliva na končno odločitev o oceni vloge, saj prijavo vedno oceni več kot le en recenzent, se pa ob ocenah ekspertov uporabljajo še druge metode, zlasti različni bibliometrijski kazalci, ki na kvantitativen način ocenjujejo kvaliteto prijavitelja. Ocene recenzentov so nato obravnavane na panelu kot strokovnem telesu, v zadnji fazi pa na Znanstvenem svetu Agencije tako, da se pri izbiri projektov, poleg ocen recenzentov, upoštevajo tudi bibliometrijski kazalci, komentarji prijaviteljev na ocene recenzentov, poročila o zaključenih projektih vlagateljev in komentarji v zapisnikih panelov. Tožeča stranka v dokazne namene predlaga Metodologijo ocenjevanja prijav za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti v letu 2010 (razpis v letu 2009). Ker meni, da tožena stranka ne pozna postopka „peer review“, tožnica posebej izpostavlja anonimnost recenzentov kot osnovni pogoj za kvalitetne ocene. Meni, da ne vzdrži primerjava recenzentov s sodniki, policisti, cariniki in drugimi javnimi uslužbenci, kakršno podaja tožena stranka, saj javni uslužbenci opravljajo svoje delo poklicno, recenzenti pa ne, temveč so po svojem poklicu raziskovalci. Zato je pri javnih uslužbencih absurdno govoriti o anonimnosti, medtem ko je v procesu „peer review“ to način dela. Tožnica izpostavlja, da je svoje razloge za to, da imena recenzentov niso javno objavljena, pojasnila že med tekom postopka na drugi stopnji, vendar jih tožena stranka ni upoštevala, četudi bi prišlo do nesodelovanja recenzentov in blokade dela Agencije zaradi nepripravljenosti posameznikov za ocenjevanje projektov, če bi bila njihova imena objavljena v povezavi s konkretnimi razpisi. Poudarja, da je ocena recenzenta strokovna ocena, zoper katero v sistemu „peer review“ ni pritožbe, vendar pa ni edina ocena, saj projekt ocenita najmanj dva recenzenta, tako da se njuni oceni obravnavata na panelu kot kolektivnemu organu, ki odloča o uvrstitvi prijav v II. fazo, v kateri se na panelu dodatno obravnavajo še utemeljitve ocen - komentarji recenzentov in mnenja - odzivi prijaviteljev, odloča pa se tudi na podlagi vpogleda v zaključne ocene projektov vodij prijavljenih projektov, ki so bili zaključeni v obdobju zadnjih treh let, tako oblikovani prednostni seznam pa v končni fazi obravnava Znanstveni svet Agencije. Tožnica glede NA opisani potek ocenjevanja projektov oporeka trditvi, da recenzent nadzira samega sebe ter da je prijavitelju odvzeta zakonska pravica uveljavljanja izpodbojnih razlogov, vezanih na recenzenta, tudi zato, ker je možna pritožba na napako v postopku v skladu s 26. členom Pravilnika o postopku v zvezi s 7. členom novele ZRRD, sprejete leta 2011. Izrecno vztraja pri opredelitvi glede varovanih podatkov na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s 3. odstavkom 26. člena Pravilnika o postopkih ter 25. in 28. člena Pravilnika o postopkih, ki jo je tožnica podala v prvostopni odločbi. Pri tem izpostavlja okoliščino, da je Slovenija država z majhnim številom raziskovalcev, ki se med seboj poznajo, tako da bi že objava naslova raziskovalnega projekta omogočala raziskovalcem s sorodnih področij ugotoviti identiteto prijavitelja posameznega raziskovalnega projekta, ki izraža mnogokrat specifiko že v svojem naslovu. V kombinaciji s podatki o uspešnih prijaviteljih, zlasti če je dodan še podatek o raziskovalni organizaciji, pa je identifikacija dokaj zanesljiva. Tožnica zato meni, da je potrebno tudi naslov predlaganega raziskovalnega projekta in naziv prijavitelja projekta, preko katerih je prav tako mogoče ugotoviti vodjo projekta, šteti za varovan osebni podatek in s tem za izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako kot podatke o raziskovalni skupini. Pri tem ne gre za izjemo od izjem po 3. odstavku 6. člena ZDIJZ, kot zmotno meni tožena stranka, še zlasti ne zato, ker pri neizbranih projektih ne gre za porabo javnih sredstev, kar je prav tako zmotno stališče tožene stranke. Zato niti ne obstaja prevladujoč javni interes, da bi se s temi podatki seznanjala javnost. Pri tem tožnica izpostavlja stališče tožene stranke na strani 12 izpodbijane odločbe, in sicer v 3. alinei, ki se nanaša na zapisnik 3. seje občasnega strokovnega telesa, kjer izrecno navaja, da ime in priimek vodje projekta, ki ni bil izbran v sofinanciranje, predstavlja varovan osebni podatek in izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato kot nerazumljivo označuje odločitev tožene stranke v 8. alinei 1. točke izreka izpodbijane odločbe, ko poimensko navaja vodje neizbranih projektov. Ta odločitev tožene stranke ni le nerazumljiva, pač pa tudi nezakonita po določilih ZDIJZ in ZVOP-1, saj je z razkritjem navedenih varovanih osebnih podatkov tožena stranka sama kršila 16. člen ZVOP-1 ter s tem storila prekršek po 5. točki 1. odstavka 91. člena ZVOP-1, njeno ravnanje, ki izhaja tako iz citiranega dela izreka in se ponovi tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe na strani 7 in 13, pa označuje kot malomarno in nezakonito. Kar se tiče opredelitve vsebin predlogov raziskovalnih projektov kot avtorskih del in poslovnih skrivnosti sicer iz odgovorov stranskih udeležencev, kot so povzeti v izpodbijani odločbi, utegne izhajati, da niso zatrjevali obstoja izjeme iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar so izrecno poleg obstoja avtorskega dela uveljavljali tudi obstoj poslovne skrivnosti. Tožena stranka se sicer strinja, da gre za avtorsko delo, ne da bi se kakorkoli opredelila do navedb stranskih udeležencev v zvezi z zatrjevanim obstojem poslovne skrivnosti, relevantnih ne zgolj samih po sebi s postopkovnega vidika, pač pa tudi glede na določila 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z 39. členom ZGD. V tej zvezi opozarja, da sta dva izmed treh stranskih udeležencev v postopku izrecno zatrjevala, da vsebina predloga raziskovalnega projekta predstavlja poslovno skrivnost same raziskovalne organizacije, kot tudi z vidika bodočih referenc tako avtorjev raziskovalcev kot tudi raziskovalne organizacije, saj se enak ali podoben projekt lahko predlaga v več zaporednih ali vzporednih javnih razpisih. Razkritje predmeta in načrta izvedbe raziskave, ki vsebuje že celotno raziskovalno zamisel, metodologijo in vire pa bi pomenila za raziskovalno organizacijo poslovno škodo, saj javni razpisi za sofinanciranje raziskovalnih projektov predstavljajo obliko konkurenčne tekme med prijavitelji za pridobitev javnih sredstev, izvedba projekta s strani drugih raziskovalcev pa pomeni za prijavitelja izgubo sredstev, referenc in manjšo konkurenčnost tudi v bodoče, kar ima za posledico lahko tudi odvečno delovno silo s posledičnimi odpovedmi delovnih razmerij iz poslovnih razlogov, kot navaja eden izmed stranskih udeležencev. Svojo odločitev je tožena stranka sprejela ne glede na navedbe enega izmed stranskih udeležence, da sicer nima sprejetega internega akta, ki bi izrecno opredelil vsebino predlogov raziskovalnih projektov kot poslovno skrivnost, vendar v resnici gre prav zato, ne da bi presojala, ali navedba o obstoju poslovne skrivnosti prestane škodni test. Pri tem izpostavlja, da so se prijavitelji v prijavah za aplikativne projekte za leto 2011 pretežno, v več kot 64 %, opredelili glede vsebine predlogov raziskovalnih projektov, da predstavljajo poslovno skrivnost. Tožeča stranka se strinja s stranskimi udeleženci, da ko je nek predlog raziskovalnega projekta odobren in s tem financiran z javnimi sredstvi, postanejo vsi navedeni podatki javni brez omejitev. Nadalje izrecno priznava kot informacije javnega značaja informacije o številki prijave in številki obvestila o izboru, kot tudi navedbe o prisotnih članih Upravnega odbora, ki opravljajo javno funkcijo, zato njihova imena ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Prav tako se strinja, da je navedba imena pod točko 1, v zadnjem odstavku od besede „Finske“ do besede „je opozorila“, informacija javnega značaja. V tej zvezi opozarja, da je tožeča stranka dne 8. 4. 2008 opravila pregled podatkov o raziskovalnih projektih s predstavnicama tožene stranke, ki sta soglašali, da se na spletni strani Agencije objavijo zgolj podatki o številki prijavne vloge, raziskovalnem področju in oceni predloga projekta, ne pa podatki o prijavitelju, vodji projekta in drugi identifikacijski podatki. V tej zvezi predlaga izvedbo dokazov z zaslišanjem prič I.I. in J.J., zaposlenih pri toženi stranki, ter izvedbo dokaza z vpogledom v upravne spise predmetne zadeve ter z vpogledom v listine, ki jih prilaga tožbi, ter vpogledom podatkov, ki se nahajajo na taksativno navedenih spletnih straneh. Dodatno v pripravljalni vlogi z dne 20. 4. 2011 predlaga zaslišanje 33 poimensko navedenih prič z njihovimi znanstvenimi in pedagoškimi nazivi ter naslovi njihove zaposlitve v Sloveniji in tujini. Sodišču predlaga, da po tako izvedenem dokaznem postopku izpodbijano odločbo odpravi in meritorno odloči o stvari, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe ter vztraja pri izpodbijani odločbi, ki jo dodatno utemeljuje z navedbo, da nekatere znanstvene publikacije objavljajo tudi imena recenzentov skupaj z objavljenimi članki, kar označuje za sodoben splošen trend, nasproten praksi tožeče stranke, ki jo označuje za zastarelo. Glede vsebine neizbranih raziskovalnih projektov kot poslovni skrivnosti in s tem izjemi po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z 39. členom ZGD opozarja na dokazno breme, ki je upoštevajoč 2. in 3. odstavek 39. člena ZGD-1 na strani subjekta, čigar podatki se s poslovno skrivnostjo varujejo, in tudi Agencije, ki pa se v prvostopni odločbi o tem sploh ni izrekla, medtem ko stranska udeleženca nista konkretno utemeljila, zakaj bi razkritje zahtevanih informacij – vsebine neizbranih projektov škodilo njuni konkurenčni prednosti in svobodnemu nastopanju na trgu, zato zatrjevano škodo smatra kot neizkazano. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je kot stranko z interesom v postopek pritegnilo tudi prosilca, ddr. A.A., ki v svojem odgovoru smiselno pritrjuje odločitvi tožene stranke in njenim stališčem, ponovljenim v odgovoru na tožbo.

K točki 1: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet spora uvodoma navedena drugostopna odločba, ki jo je tožena stranka oprla na 1. odstavek 252. člena ZUP, ki določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in sam reši zadevo. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo z izrekom pod točko 1 ugodila pritožbi prosilca in prvostopno odločbo tožeče stranke (organa prve stopnje v smislu 1. člena ZDIJZ) odpravila v zavrnilnem delu ter ji naložila, katere informacije mora prosilcu pokazati, nato pa je z izrekom pod točko 2 v preostalem delu zahtevo prosilca zavrnila. S tako oblikovanim izrekom pa po mnenju sodišča ni v celoti zadoščeno določilom 213. člena ZUP, po katerem mora biti izrek odločbe določen in jasen tako, da ne dopušča različnega tolmačenja. Izrek izpodbijane odločbe pa po oceni sodišča ni jasen, saj ni razvidno, ali je tožena stranka pritožbi prosilca ugodila v celoti, kot bi utegnilo izhajati iz 1. točke izreka, ali le v določenem delu, kot bi utegnilo izhajati iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Glede na delno zavrnitev prosilca bi bilo mogoče sklepati, da je pritožbo delno zavrnila, vendar iz izreka odločbe to ne izhaja. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke pa je razvidno, da je tožena stranka ocenila, da je pritožba utemeljena v celoti (stran obrazložitve št. 3). Sodišče že iz navedenega razloga ni moglo presojati pravilnosti odločitve tožene stranke v izpodbijani odločbi in o tožbi odločiti po vsebini, zato se ni spuščalo v presojo tožbenih ugovorov in je tožbi ugodilo že iz navedenih razlogov ter izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka je dolžna v roku 30 dni od prejema sodbe izdati nov upravni akt, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede procesnega prava (4. odstavek 64. člena ZUS-1). Zaradi učinkovitega vodenja nadaljnjega postopka pa sodišče le še opozarja, da mora biti v ponovljenem postopku pred ponovno odločitvijo tožene stranke v obravnavani zadevi biti dana možnost kot stranka ali stranski udeleženec udeležiti se postopka vsem (ne le pravnim, pač pa tudi fizičnim) osebam, ki so nosilci ne le materialnih, temveč tudi moralnih avtorskih pravic, saj gre v nasprotnem primeru za bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.

K točki 2: Izrek o stroških temelji na določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju: Pravilnik) se v primeru, kot je obravnavani, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 80,00 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15. dneh od prejema sodbe, v primeru zamude tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila.