Jedro

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka z izvensodno poravnavo prejela 3.000,00 EUR in da so bili iz naslova odobrene BPP njenemu odvetniku poravnani stroški v višini 1.330,77 EUR, zato je na podlagi določb ZBPP dolžna vrniti prejeto BPP, četudi je v slabih finančnih in socialnih razmerah.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka naložila tožeči stranki plačilo zneska 1.330,77 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbama opr. št. Bpp 119/2006 z dne 23. 2. 2006 in 3. 7. 2006 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega posveta in sestave poročila o utemeljenosti in smotrnosti sprožitve sodnega postopka ter v obliki sestave tožbe in drugih vlog, zastopanja in kot oprostitev plačila posebnih stroškov v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine zaradi nezakonite deložacije, ki ga je tožeča stranka sprožila pri pristojnem sodišču in sicer do zaključka glavne obravnave na prvi stopnji.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bila v pravdni zadevi opr. št. P 695/2006 Okrožnega sodišča v Kopru med tožečo stranko kot tožnikom in A.A. kot toženo stranko zaradi plačila 2.109.365,00 SIT oziroma 8.802,22 EUR, sklenjena izvensodna poravnava, s katero sta se stranki dogovorili, da A.A. v poravnavo vseh obveznosti iz tožbenega zahtevka iste pravde plača tožeči stranki znesek 3.000,00 EUR v roku 3 dni od podpisa te poravnave. Ob plačilu tega zneska B.B. izstavi listino o umiku in odpovedi tožbenemu zahtevku v celoti, A.A. pa privoli umik. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka 2. poravnave). Iz spisovnih podatkov nadalje izhaja, da je tožena stranka dne 13. 12. 2007 poravnala obveznosti te poravnave, zato je tožeča stranka tožbo umaknila in se odpovedala tožbenemu zahtevku. Tožeča stranka je v postopku delno uspela in je na podlagi izvensodne poravnave pridobila dohodke oziroma premoženje, zato je dolžna Republiki Sloveniji povrniti sredstva, izplačana iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči in sicer v višini 1.330,77 EUR, ki so bili poravnani odvetniku tožeče stranke s sklepi sodišča opr. št. Bpp 119/2006 z dne 3. 7. 2006, Bpp 119/2006 z dne 14. 11. 2006 in opr. št. Bpp 119/2006 z dne 18. 12. 2007. Tožeča stranka v tožbi smiselno navaja, da nima sredstev za vračilo dodeljene ji brezplačne pravne pomoči, saj so sredstva, ki jih je prejela na podlagi izven sodne poravnave komaj zadoščala za poravnanje njenih dotedanjih dolgov. Sodišču predlaga tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj odloži izvršitev izpodbijanega sklepa do odločitve o tožbi.

Tožeča stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču je posredovala upravne spise.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.

V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka z izvensodno poravnavo z dne 13. 12. 2007 prejela delno plačilo materialne škode v višini 3.000,00 EUR, v zadevi pa tudi ni sporno, da so bili iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči na podlagi pravnomočnih sklepov poravnani stroški v višini 1.330,77 EUR.

V obravnavanem primeru, se je pravdni postopek, v katerem je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, po tem ko sta stranki v postopku sklenili izvensodno poravnavo, zaključil z umikom tožbe tožeče stranke. Na podlagi sklenjene izvensodne poravnave, s katero sta stranki pristali, da nosita stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. Glede na navedeno in upoštevaje enotno sodno prakso je tako tožnik postal glavni zavezanec za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov.

Ob upoštevanju citiranih določb ZBPP je torej tožnik, četudi je v slabih finančnih in socialnih razmerah, dolžan poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje brezplačne pravne pomoči. Odločitev o tem, ali je tožnik dejansko tudi zmožen naložene stroške povrniti in kako bo lahko te stroške povrnil pa ni predmet tega postopka.

Ob upoštevanju navedenega je sodišče tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka: Tožnik je z vložitvijo tožbe zoper izpodbijani sklep podal tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim naj bi sodišče zadržalo izvršitev izpodbijanega sklepa do odločitve o tožbi. Po določbi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo lahko odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Glede na to, da je sodišče o tožbi tožnika s predmetno sodbo že odločilo, je prenehal pravno varstveni interes tožeče stranke za izdajo začasne odredbe v zadevi, zato je sodišče predlog tožnika za izdajo začasne odredbe zavrglo.