Jedro

Inšpekcijski organ se je z ogledom na kraju samem prepričal, v kakšnih razmerah so bile posamezne živali, kar pomeni, da ravnanje ni bilo v skladu z določilom 7. člena ZZZiv. Torej so v konkretnem primeru nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločb

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnici naložil, da mora zagotoviti govedu in drobnici primerno kakovost in količino ustrezne krme, da mora zagotoviti govedu čisto in suho bivališče ustrezne velikosti, prašičem zagotoviti minimalno osvetlitev 40 lux v trajanju najmanj 8 ur dnevno, v evidenco imetnikov rejnih živali vnesti spremembe podatkov o imetniku, v register govedi, register prašičev in register drobnice na gospodarstvu sproti vpisovati vse zahtevane podatke, vse pse prijaviti pri veterinarski organizaciji in pse cepiti proti steklini in sterilizirati psičke. Nadalje je odredil, da mora o odpravi pomanjkljivosti pisno obvestiti prvostopenjski organ, neupoštevanje ukrepov pa bo imelo za posledice kaznovanje z denarno kaznijo 200,00 EUR.

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je prvostopenjski organ prejel anonimno prijavo. Opravljen je bil inšpekcijski pregled na kraju samem. Na gospodarstvu so se v zelo slabih pogojih reje na pašniku nahajali kobila, krava in bik, ki so bili tožnici trajno odvzeti. Poleg teh živali se je nahajalo še 7 telet, ki so se nahajala v boksu, ki ne zagotavlja predpisane velikosti. Boks je bil umazan, slabo očiščen, živali so stale v blatu lastnih iztrebkov in urina, v boksu je zastajala voda, živali niso imele suhega prostora. Bile so v slabšem zdravstvenem in rejnem stanju. V hlevu za prašiče ni bilo dnevne svetlobe, luč je bila ugasnjena in so se prašiči nahajali v popolni temi. Tožnica je imela v času inšpekcijskega pregleda za prehrano kobile, krave, bika, 7 telet in 4 glave drobnice na zalogi le načeto balo silaže, ki je bila mestoma plesniva, in le malo sena. Na vsem gospodarstvu je v času inšpekcijskega pregleda zastajala voda, povsod je bilo ogromno navlake in gradbenega materiala. Pri pregledu psov je bilo ugotovljeno, da psi niso registrirani in niso cepljeni proti steklini. V nadaljevanju obrazložitve odločbe prvostopenjski organ citira pravne podlage, na katerih temelji posamezni ukrep iz izreka odločbe.

3. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je prvostopenjsko odločbo odpravil v 7. točki izreka, ki se nanaša na sterilizacijo psičkov. V preostalem delu je potrdil prvostopenjsko odločbo. V svoji odločbi med drugim navaja, da tožnica ni z ničemer izpodbijala, da bi bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Glede telet je sama pritrdila, da na zalogi nimajo krme, ampak jo naročajo sproti. Ukrep, ki se nanaša na sterilizacijo psičkov, pa je drugostopenjski organ s svojo odločbo odpravil, ker svoje odločitve prvostopenjski organ ni z ničemer utemeljil. 4. Tožnica v tožbi navaja, da so nekateri deli izreka odločbe označeni z napačnimi številkami. Ravnanje inšpekcijskega organa je bilo nesorazmerno, nepravilno in diskriminatorno. Tožnica je vložila tudi pritožbo zoper odločbo o odvzemu živali z dne 15. 4. 2019, vendar o njej še ni bilo odločeno, zato je tudi odločitev o odrejenih nalogah v tej izpodbijani odločbi preuranjena. Z izpodbijano odločbo se tožnici nalaga nekaj, kar ni potrebno in gre za nepotrebno vznemirjanje tožnice. Glede tistega dela odločbe, ki se nanaša na pse, pa poudarja, da je pse oddala drugim lastnikom, psi pa so bili tudi cepljeni proti steklini. Predlaga, naj sodišče odločbo v izpodbijanem delu odpravi in v tem delu vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je z izpodbijano odločbo odločeno o drugi zadevi kot pa z odločbo o odvzemu kobile in govedi, ki jo tožnica v tožbi omenja. Gre za samostojno odločbo, kjer je bilo zgolj pojasnjeno, da niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji glede reje živali. Ukrepi izhajajo neposredno iz predpisov, kršitve pa so bile ugotovljene na kraju samem. Predmet izpodbijane odločbe so ugotovljene kršitve in ne morebitna izvršitev ukrepov. Odločitev ni bila preuranjena, saj so okoliščine zahtevale takojšnje ukrepanje. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnica v pripravljalni vlogo navaja, da so živali imele dovolj krme in ni razumljivo, zakaj je odrejeno, da mora tožnica govedu in drobnici zagotoviti primerno kakovost in količino ustrezne krme. Živali so bile že na paši, hkrati je tožnica imela na razpolago dovolj suhe krme in žita. Pred obiskom uradne osebe pa je padal dež in je bil teren močno namočen, mestoma so na pašniku stale luže. Živali niso želele biti v hlevu, ampak so raje hodile po mokrem pašniku in po umazani vodi. Prašiči so imeli dovolj dnevne svetlobe, tožnica je imela tudi odprta vrata v hlev, kar je prinašalo še dodatno svetlobo. Poleg tega je tožnica že dne 3. 7. 2019 predlagala poimensko izločitev uradne osebe, ki je izdala odločbo. Vse do danes o izločitvi še ni bilo odločeno.

7. Sodišče je za dne 21. 8. 2023 razpisalo glavno obravnavo, katere se ni udeležila nobena od strank, pri čemer je tožena stranka svoj izostanek opravičila. Iz navedenega razloga je sodišče iz razloga po tretjem odstavku 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Zakon o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv) v prvem odstavku 7. člena natančno določa, kaj vse mora skrbnik živali zagotoviti živalim. Med drugim je to tudi bivališče, hrana, voda in oskrba na način, ki je glede na vrsto živali, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji (1. alineja prvega odstavka 7. člena ZZZiv). V 2. alineji prvega odstavka 7. člena citiranega zakona je določeno, da je treba živalim zagotoviti svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečuje nepotrebno trpljenje. 4. alineja prvega odstavka 7. člena pa določa, da mora skrbnik živali zagotoviti svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, koncentracijo plinov, higieno in intenzivnost hrupa v prostoru, kjer je žival, ki ustreza njeni vrsti in stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi, fiziološkim in etološkim potrebam ter predpisanim higienskim pogojem.

10. Inšpekcijski organ se je z ogledom na kraju samem prepričal, v kakšnih razmerah so bile posamezne živali, kar pomeni, da ravnanje ni bilo v skladu z določilom 7. člena ZZZiv. Torej so v konkretnem primeru nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski 0rgan izdal izpodbijano odločbo.

11. Tožbena navedba o tem, da so v izreku prvostopenjske odločbe nekateri ukrepi napačno oštevilčeni, je sicer utemeljena, saj sta za točko 9 navedeni točki 5 in 6 namesto 10 in 11, vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve.

12. Tožnica v tožbi očita uradni osebi, da je ravnala nelogično in neživljenjsko, nesorazmerno, nepravilno in diskriminatorno, pri čemer pa ne konkretizira teh navedb, zato gre po presoji sodišča zgolj za posplošene trditve, do katerih se zaradi tega ni mogoče opredeliti.

13. V tožbi tožnica tudi očita prvostopenjskemu organu, da naj bi bila izpodbijana odločba preuranjena, ker je pred tem vložila pritožbo zoper odločbo o odvzemu živali z dne 15. 4. 2019, o kateri še ni bilo odločeno. Ta tožbena navedba je po presoji sodišča neutemeljena, saj gre za dve različni odločbi. Z odločbo z dne 15. 4. 2019 je bilo odločeno o odvzemu živali, z izpodbijano odločbo pa so bile le naložene tožnici določene obveznosti, ki jih mora opraviti. Ne glede na to, da sta obe odločbi izdani na podlagi istega inšpekcijskega nadzora, gre za različni zadevi.

14. Neutemeljena je tudi tožbena navedba, da naj bi bilo napačno odločeno, da je pse treba cepiti proti steklini. Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 11. 4. 2019 namreč izhaja, da je bilo ugotovljeno, da psi niso niti registrirani niti cepljeni. Iz tega zapisnika je sicer razvidno, da tožnica zapisnika ni želela podpisati, vendar pa tudi ni razvidno, da bi na te ugotovitve imela kakšno pripombo. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je javna listina in se zato domneva, da so navedbe inšpektorjevih ugotovitev v njem resnične (169. člen Zakona o splošnem upravnem postopku). Glede cepljenja psov proti steklini je drugostopenjski organ pojasnil, da se v skladu s 4. členom Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje, širjenje in zatiranje stekline za okuženo območje šteje celotno območje Republike Slovenije.

15. Tožnica v pripravljalni vlogi konkretno očita, v čem naj bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, s tem ko navaja, da so imeli živali na razpolago dovolj suhe krme in žita, da je v času obiska uradne osebe padal dež, teren je bil razmočen, mestoma so na pašniku zato stale luže. Navaja tudi, da v kolikor živalim paše hoditi po vodi in so zato bile umazane, to ne more biti sporno in to ustreza počutju živali. Hkrati še navaja, da v hlevu živali niso želeli biti in da so raje hodile po mokrem pašniku in tudi po umazani vodi, prašiči naj bi imeli dovolj dnevne svetlobe. Po presoji sodišča gre za nedovoljene tožbene novote, saj tožnica v upravnem postopku na zapisnika ni imela pripomb, razen tega, da imajo na zalogi zelo malo suhe krme, le za en obrok, drugih zalog suhe krme pa nimajo, saj krmo kupujejo sproti.

16. V skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko v tožbi tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Tožnica pa v tožbi ni navedla, zakaj teh navedb ni uveljavljala že v postopku na prvi stopnji, v času samega inšpekcijskega nadzora, prav tako jih ni uveljavljala v pritožbenem postopku. Iz navedenih razlogov sodišče teh navedb ne more upoštevati.

17. V zvezi s tožničino navedbo, da je dne 3. 7. 2019 predlagala poimensko izločitev uradne osebe, ki je izdala odločbo ter da o izločitvi še ni bilo odločeno, pa sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana 20. 6. 2019, torej že pred tem, preden je tožnica predlagala izločitev, zato na presojo pravilnosti izpodbijanega akta ta očitek ne more imeti vpliva, na drugi stopnji pa so o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo odločale druge uradne osebe.

18. Ker je odločitev prvostopenjskega organa pravilna, tožba ni utemeljena in je zato sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K točki II izreka:

19. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.