Jedro

Izvršilno sodišče sme dovoliti (in nato opraviti) izvršbo le za terjatev, ki je navedena v izvršilnem naslovu (17. člena ZIZ). Če zamudne obresti niso v njem navedene, izvršilno sodišče ne sme samo presojati, ali je upnik do obresti upravičen. Navedeno pa ne pomeni, da dolžnik sicer v primeru zamude s plačilom denarne terjatve ni dolžan plačati tudi zakonskih zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Le v izvršilnem postopku jih upnik ne more prisilno izterjati, dokler zanje v pravdnem postopku ne pridobi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršilni postopek.

2. Upnik v pravočasni laični pritožbi navaja, da je dolžnik poplačal na podlagi sklepa o izvršbi I 158/2014 in I 159/2014 le del glavnice, zato bi moralo sodišče prve stopnje nadaljevati izvršbo za preostanek glavnice 964,41 EUR in vse zakonske zamudne obresti. Prilaga obračun zamudnih obresti. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da se zaradi poplačila preživninske terjatve postopek v zadevi I 158/2014 ustavi. Upnik neutemeljeno navaja, da je preostalo za plačilo še 964,41 EUR glavnice in zakonske zamudne obresti. V obravnavani zadevi je bila pravnomočno dovoljena izvršba le za znesek glavnice 1.981,28 EUR (sklep o izvršbi I 158/2014 z dne 14. 11. 2014), glede višjega zneska glavnice in glede zakonskih zamudnih obresti pa je bil predlog za izvršbo pravnomočno zavrnjen (razlogi so obširno navedeni v 4. in 5. točki obrazložitve sklepa o izvršbi).

5. Pri tem sodišče druge stopnje ponovno pojasnjuje, da sme izvršilno sodišče dovoliti (in nato opraviti) izvršbo le za terjatev, ki je navedena v izvršilnem naslovu (17. člena ZIZ). Če zamudne obresti niso v njem navedene, izvršilno sodišče ne sme samo presojati, ali je upnik do obresti upravičen. Navedeno pa ne pomeni, da dolžnik sicer v primeru zamude s plačilom denarne terjatve ni dolžan plačati tudi zakonskih zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Le v izvršilnem postopku jih upnik ne more prisilno izterjati, dokler zanje v pravdnem postopku ne pridobi izvršilnega naslova.

6. Iz potrdila A.V. d.d. z dne 16. 7. 2015 izhaja, da je bil izvršen sklep o izvršbi za skupni znesek 1.981,28 EUR, kar je tudi celotna v tem postopku izterjevana obveznost. Ker se je s poplačilom v izvršilnem postopku izpolnil njegov namen, ni več podlage za njegov tek. Prisilno poplačilo denarne terjatve v postopku je kot zadnje procesno dejanje hkrati tudi zaključek izvršilnega postopka, s čimer se tudi izpolni sklep o izvršbi kot temeljni pravni akt sodišča, ki določa okvir prisilne izvršbe kot zaključne faze izvršilnega postopka (47. člen ZIZ).(1) Pravno pravilo o zaključku postopka z opravo poplačila v posledici izvršilnega dejanja v postopku izhaja tudi iz določila 3. člena ZIZ, da se izvršba dovoli in opravi le v potrebnem obsegu za poplačilo terjatve.

7. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : V pravni teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se postopek konča po uradni dolžnosti z izvršitvijo upnikove terjatve. Glej Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 54 in 187. Glej tudi Strnad, I., Stroški izvršilnega postopka po prisilni realizaciji terjatve, Pravna praksa, št. 43/2005, str. 12. Prim. sklep VSC I Cpg 597/2007 z dne 8. 11. 2007 in sklep VSK II Cp 112/2006 z dne 22. 6. 2005.