Jedro

Ker ima stranka zoper odločbo o prekršku zagotovljeno sodno varstvo pred rednim sodiščem, kar izrecno izhaja iz določbe 208. in 210. člena ZP-1, ne gre za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1, zato zoper tako odločbo ni mogoče vložiti pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), v 1. točki izreka sklepa, kot nedovoljeno zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi molka tožene stranke, v zvezi z zahtevo tožeče stranke za razveljavitev odločb Tržnega inšpektorata RS, Območne enote K., obe z dne 18.8.2005 in v 2. točki sklenilo, da se ne ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da plačilna naloga Tržnega inšpektorata RS, Območne enote K., oba z dne 18.8.2005, izdana zaradi prekrška, ni mogoče šteti za upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu, pač pa gre za odločbi o prekršku, zoper kateri je možno vložiti zahtevo za sodno varstvo pri krajevno pristojnem okrajnem sodišču. Ker ne gre za upravni akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1, zoper navedeni odločbi ni mogoče vlagati pritožbe v upravnem postopku in kasneje tožbe v upravnem sporu, posledično temu pa tudi ne tožbe zaradi molka organa druge stopnje.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi in odpravita odločbi Tržnega inšpektorata RS, Območne enote K., z dne 18.8.2005. Navaja, da so upravni akti vsi tisti akti, ki jih izdajajo državni organi ter vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za odločanje v javnem interesu, zato državni organi ne morejo izdajati drugačnih odločb kot zgolj upravne odločbe. To pa pomeni, da je zavrženje obravnavane tožbe iz razloga, ker je imela stranka v zvezi z izpodbijanima odločbama zagotovljeno sodno varstvo pri sodišču splošne pristojnosti, v nasprotju z določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Inšpekcijski organ na podlagi Zakona o prekrških nima nobenih pooblastil. Odločbi inšpekcijskega organa, ki se izpodbijata v tem postopku, je izdal organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo - Tržni inšpektorat RS, Enota K., ki ni prekrškovni organ in nima pravice izdajati take odločbe. Izpodbijani odločbi sta nični in bi pristojno sodišče moralo ugotoviti ničnost po uradni dolžnosti. ZUS-1 v 2. odstavku 28. člena določa, katere pravice pridobi stranka v primeru molka organa druge stopnje. Pritožnica na vloženo zahtevo z dne 4.6.2008, niti na urgenco z dne 28.7.2008, naslovljeno na Ministrstvo za gospodarstvo, ni prejela odgovora, zato je sprožila upravni spor, kot če bi bila njena zahteva za odpravo in razveljavitev odločbe zavrnjena, zato je njena tožba pravilna in zakonita.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep sodišča prve stopnje je pravilen in zakonit. Iz upravnega spisa izhaja, da je prekrškovni organ v sestavi Ministrstva za gospodarstvo, Tržni inšpektorat RS, Območna enota K., izdal plačilna naloga z dne 18.8.2005, ki ju tožeča stranka izpodbija s tožbo. Plačilna naloga sta bila izdana na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS št. 7/2003 in naslednji), ki določa, da sme pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, ki je osebno zaznala prekršek, izdati za ugotovljeni prekršek plačilni nalog. V pravnemu pouku izpodbijane odločbe je bila stranka pravilno poučena, da lahko zoper plačilni nalog vloži zahtevo za sodno varstvo, ki jo obravnava sodišče splošne pristojnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izpodbijana plačilna naloga izdana zaradi prekrška, v zvezi s katerima je tožeča stranka vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, nista upravna akta, zoper katera bi bila dopustna pritožba in posledično tožba v upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ima tožeča stranka za izpodbijanje obravnavanih plačilnih nalogov zagotovljeno drugo sodno varstvo. V drugem odstavku 57. člena ZP-1 je določeno, da velja plačilni nalog kot pisna odločba o prekršku. ZP-1 v 1. alineji prvega odstavka 208. člena izrecno določa, da so za odločanje o prekrških pristojna okrajna sodišča kot sodišča za prekrške prve stopnje. Enako izhaja tudi iz 210. člena ZP-1, ki določa, da so okrajna sodišča pristojna za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ. Ker torej ne gre za upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj je v ZP-1 izrecno določeno, na kakšen način se lahko izpodbijajo odločbe o prekršku, je prvostopenjsko sodišče tožbo pravilno zavrglo.

Ker upravno sodišče ni pristojno za odločanje o prekrških, se pritožbeno sodišče do vsebine zadeve ni opredeljevalo in so pritožbene navedbe tožeče stranke, ki se nanašajo na odločbo prvostopenjskega organa za odločitev v tem pritožbenem postopku, kjer se presoja pravilnost procesne odločitve sodišča prve stopnje, pravno nepomembne.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1), saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.