Jedro

Kadar se postopka udeležuje nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, oziroma pravdne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ne gre za bistveno kršitev postopka, če so taka pravda ali posamezna pravdna dejanja kasneje odobrena (11. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Kadar tožbo vloži procesno nesposobna stranka, ki ji je kasneje postavljen skrbnik, se pravdni postopek lahko nadaljuje, če skrbnik tako tožbo kasneje odobri. Enako velja, če naknadno odobri svoje procesno dejanje stranka, ko postane sama sposobna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Pritožuje se laično. Navaja, da sodišče dejanskega stanja ni ugotovilo pravilno, saj ni ugotavljajo prištevnosti tožnika v trenutku vložitve tožbe. Ne napada ugotovitve sodišča, da je bil tožnik prišteven v času glavne obravnave. Nasprotuje mnenju, ki ga je o tožnikovem stanju podala njegova psihiatrinja. Navaja, da tožnikova bolezen ni že dalj časa v remisiji, kot je ugotovila psihiatrinja in da ne bi bilo poslabšanj. Navaja razloge, ki kažejo na to, da naj bi bil tožnik v času vložitve tožbe neprišteven. Trdi, da je manj spal, da se je za nekaj časa odselil k mami, na terapijo je bil naročen pogosteje kot običajno ter je počel čudne reči. Navaja tudi razloge, zakaj mnenje psihiatrinje ni verodostojno. Ocenjuje, da se psihiatrinja s tožnikovim zdravljenjem ne ukvarja in je neodzivna. Navaja, da se ne želi razvezati, saj ji je tožnik zelo simpatičen.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (80. člen ZPP).

6. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo v skladu s citiranim določilom in pomisleke toženke o procesni sposobnosti tožnika (v času vložitve tožbe) tudi po uradni dolžnosti raziskalo. Ugotovilo je, da podlage za dvom v procesno sposobnost tožnika ni. Ob neposrednem stiku s tožnikom na naroku je ugotovilo, da je tožnik na obeh narokih spodobno, razumno, miselno urejeno in korektno sodeloval. Svoje podatke je na zaslišanju podal brez težav in pravilno, izpovedoval je stvarno in logično. Sodišče tudi ni zaznalo, da ne bi razumel pomena postopka in tega, kaj želi. Tudi tožnikov pooblaščenec ni imel dvoma o tožnikovi pravdni sposobnosti. Sodišče je opravilo tudi poizvedbe pri tožnikovi psihiatrinji, ki je pojasnila, da ima tožnik kronično psihozo, ki pa je v remisiji in je tožnik brez vidnejših vedenjskih, miselnih in čustvenih motenj. Na podlagi navedenega tudi pritožbeno sodišče nima dvomov o tožnikovi procesni sposobnosti v času glavne obravnave.

7. Kadar se postopka udeležuje nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, oziroma pravdne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ne gre za bistveno kršitev postopka, če so taka pravda ali posamezna pravdna dejanja kasneje odobrena (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Kadar tožbo vloži procesno nesposobna stranka, ki ji je kasneje postavljen skrbnik, se pravdni postopek lahko nadaljuje, če skrbnik tako tožbo kasneje odobri. Enako velja, če naknadno odobri svoje procesno dejanje stranka, ko postane sama sposobna. Toženka sama pomislekov v tožnikovo procesno sposobnost v času glavne obravnave nima. Tožnik pa je na glavni obravnavi jasno ponovil v tožbi postavljeni zahtevek, kot tudi razloge zanj. S tem je jasno odobril svojo tožbo in ostala pravdna dejanja (če bi se morda izkazalo, da je bil v času tožbe morebiti res neprišteven), zato je pravno nerelevantno, kakšno je bilo tožnikovo stanje v času vložitve tožbe.

8. Sklenitev zakonske zveze je svobodna odločitev vsakega posameznika. Enako velja tudi za razvezo zakonske zveze. Zadostuje, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati. V obravnavanem primeru je to tožnik, ki navaja, da sta se s toženko veliko prepirala, da tega ne more več prenašati ter želi imeti pred toženko mir. Četudi toženka zakonske zveze ne dojema kot nevzdržne in razvezi zakonske zveze nasprotuje, so zakonski pogoji za ugotovitev nevzdržnosti sklenjene zakonske zveze izpolnjeni, saj je zakonska zveza za enega od zakoncev nevzdržna.

9. Višje sodišče sprejema zaključek prvostopenjskega, da ugotovljene okoliščine v obravnavanem primeru izpolnjujejo pravni standard nevzdržne zakonske zveze in so zato izpolnjeni zakonski pogoji za njeno razvezo (65. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih).(2)

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako tudi tisti ne, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k reševanju zadeve. Vsaka stranka zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen ZPP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26 in naslednji, v nadaljevanju ZPP Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 69/2004, ZZZDR UPB-1.