Jedro

Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev, je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj. Zato je stvar morebitnega dogovora med upraviteljem in dolžnikom, koliko časa do prodaje stanovanja lahko dolžnik v njem še prebiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stečajnemu dolžniku naložilo, da nepremičnino ID znak: del stavbe 000-0000-0, stanovanje na naslovu v A., v 3 (treh) mesecih po prejemu tega sklepa izprazni in izroči upraviteljici.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je dne 22. 4. 2022 izdalo sklep o prodaji dolžnikove nepremičnine ID znak: del stavbe 000-0000-3, ki predstavlja stanovanje na naslovu v A., v katerem dolžnik živi. Z izpodbijanim sklepom pa je na predlog upraviteljice stečajnemu dolžniku naložilo, da navedeno stanovanje izprazni v treh mesecih po prejemu tega sklepa in ga izroči upraviteljici.

6. Pritožnik navaja, da je stanovanje njegov edini dom, da mu pomeni edino varno zavetje, kjer lahko dokaj mirno živi, tudi glede na njegovo bolezen, ter da nima možnosti živeti kjerkoli drugje. V nadaljevanju opisuje svoje zdravstvene težave.

7. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v drugem odstavku 395. člena določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in ga izroči upravitelju. Ker gre za kogentno zakonsko določbo, sodišče nima diskrecijske pravice, da v zvezi z izpraznitvijo nepremičnine odloči drugače. Pravnomočni sklep, s katerim je naložena izpraznitev nepremičnine, je po tretjem odstavku 395. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki to stanovanje ali stanovanjsko hišo uporabljajo skupaj z dolžnikom. Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev, je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj.1 Zato je stvar morebitnega dogovora med upraviteljem in dolžnikom, koliko časa do prodaje stanovanja lahko dolžnik v njem še prebiva.

8. Pritožbeno sodišče sicer razume težko situacijo, v kateri se je znašel dolžnik, vendar pa mu zakon drugačne odločitve ne omogoča. Lahko pa se dolžnik za pomoč obrne na Center za socialno delo.

9. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Zakon o izvršbi in zavarovanju v 71. členu predvideva možnost odloga izvršbe na predlog dolžnika.