Jedro

Fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti je primarni način delitve, ki ima prednost pred civilno delitvijo (prodaja stvari) kot subsidiarnim načinom delitve. Le ta pride v poštev le, če fizična delitev ni mogoča oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnini parc. št. 1802 (ID) in parc. št. 1803/3 (ID), obe k. o. D., katerih skupna lastnika sta predlagateljica do 3/5 in nasprotni udeleženec do 2/5, razdruži tako, da se proda na javni dražbi, med udeleženca pa se razdeli čista kupnina v skladu z njunima deležema (točka I. izreka izpodbijanega sklepa). Nadalje je odločilo, da se bo prodaja skupnih nepremičnin opravila po pravilih nepravdnega postopka, če bosta udeleženca sporazumno v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa predlagala tako prodajo, v nasprotnem pa po preteku tega roka lahko katerikoli udeleženec predlaga, da se na podlagi sklepa o načinu delitve opravi dražba po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (točka II. izreka), ter da vsaka stranka krije svoje stroške, pri čemer skupne stroške postopka (stroški izvedenke M. M. v znesku 446,27 EUR, ki so bili izplačani iz sredstev sodišča na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. BPP 675/2018-5 z dne 30. 10. 2018) krijeta stranki v skladu s svojimi deleži, predlagateljica 3/5, nasprotni udeleženec pa 2/5 skupnih stroškov. Plačila sodne takse je predlagateljica oproščena delno, nasprotni udeleženec pa v celoti (točka III. izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu nasprotni udeleženec iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v novo odločanje. Nasprotni udeleženec meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, zatrjuje, da je sam več vložil v zgradbo, ki je predmet razdružitve in ne soglaša s prodajo nepremičnin ter meni, da ima prvenstveno pravico do uporabe hiše, predlagateljici pa ponuja, da se vrne v hišo, v kateri sta skupaj živela skoraj 50 let. Po njegovem so podani pogoji, da si predlagateljica lahko uredi del hiše, ki ima poseben vhod in kjer bi lahko (še naprej) živela, kot preden se je preselila v B. Izvedenka je res določila visoko vrednost vlaganj, vendar bi taka vlaganja pomenila idealno rešitev stanovanjskega problema predlagateljice, stanovanje, ki ji ga je nasprotni udeleženec ponudil v skupni hiši in se da urediti z bistveno manjšimi stroški, pri čemer bi tudi on s fizičnim delom pomagal pri ureditvi. Kot je s svojim delom pomagal pri ureditvi skupne hiše, bi tudi danes lahko na ta način v obliki dela pripomogel, da bi se stanovanje, o katerem je bilo govora v postopku, uredilo tako, da bi lahko predlagateljica to stanovanje uporabljala kot dostojen življenjski prostor, zato realen vložek za ureditev stanovanjskih prostorov gotovo ni tak, kot ga je ocenila izvedenka, čeprav se nasprotni udeleženec zaveda, da zoper njeno mnenje ni ugovarjal, ugovarjati pa ni mogel, ker mu sodišče ne bi ugodilo brezplačne pravne pomoči za novega cenilca, sam pa dobiva le okrog 230,00 EUR socialne pomoči, s takim zneskom pa mora preživeti čez cel mesec. Meni, da odločitev sodišča o prodaji skupnega premoženja ni primerna in je neutemeljena. Priglaša stroške.

3. Predlagateljica na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem nepravdnem postopku se uporablja ZNP na podlagi določbe prvega odstavka 215. člena ZNP-11, subsidiarno v smislu 37. člena ZNP pa še ZPP ter Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) na podlagi prvega odstavka 290. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)2. 6. Predmetni nepravdni postopek se je začel s predlogom vloženim dne 10. 3. 2015. 7. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da skupno premoženje, torej nepremičnini, ki sta predmet delitve (v naravi stanovanjska hiša), nista fizično deljivi, v primeru fizične delitve hiše v dve samostojni stanovanjski enoti bi bila potrebna večja investicijska vlaganja in gradbeni posegi v nesorazmerni vrednosti3 in ker nobena stranka ni želela prevzeti stroškov fizične delitve nepremičnine na dve samostojni stanovanjski enoti, poleg tega pa tudi ne izplačila solastniškega deleža, je odločilo, da se nepremičnini prodata v skladu z določbo 123. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) po pravilih nepravdnega postopka v primeru sporazuma med udeleženci oziroma v nasprotnem po pravilih ZIZ.

8. Preizkus zadeve po uradni dolžnosti pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena in prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter v zvezi s 37. členom ZNP), poleg tega je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja z ugotovitvijo vseh v tem postopku pravno odločilnih dejstev sprejelo pravilne materialnopravne zaključke. Svoje razloge je sodišče prve stopnje skrbno in argumentirano obrazložilo, sodišče druge stopnje se jim zato v celoti pridružuje, v izogib nepotrebnemu ponavljanju pa odgovarja zgolj na pritožbena izvajanja:

9. Fizična delitev z izplačilom razlike v vrednosti je primarni način delitve, ki ima prednost pred civilno delitvijo (prodaja stvari) kot subsidiarnim načinom delitve. Le ta pride v poštev le, če fizična delitev ni mogoča oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ).4

10. Med udeležencema postopka je bil sporen način delitve njunega skupnega nepremičnega premoženja. Sodišče prve stopnje je v postopku angažiralo izvedenko, ki je ugotavljala ali bi bilo stanovanjsko hišo mogoče preurediti v dve stanovanjski enoti. Iz njenega mnenja izhaja, da v trenutnem stanju stanovanjska hiša ni fizično deljiva, da pa bi bilo slednje možno le z nesorazmernimi stroški (večje investicijsko vlaganje in gradbeni posegi), pri čemer nasprotni udeleženec ni bil pripravljen prispevati ničesar v denarju, predlagateljica pa se je izrecno protivila takemu načinu delitve in se zavzemala za delitev s prodajo. Oba sta navedla, da nimata finančnih sredstev niti za preureditev hiše, niti za izplačilo deležev.

11. Pritožbena trditev, da je izvedenka določila previsoko vrednost vlaganj, ki bi bila potrebna za ureditev dveh stanovanjskih enot, ni utemeljena. Nasprotni udeleženec je ves čas sodeloval v postopku, mnenju ni nasprotoval, hkrati pa tudi ni predlagal postavitve novega izvedenca. Ob dejstvu, da se je v postopku na prvi stopnji protivil tudi, da bi sam prispeval k vlaganju z denarjem, hkrati pa tudi ni bil pripravljen izplačati delež predlagateljici, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pritožbeno sklicevanje na fizično delo nasprotnega udeleženca, s katerim bi pomagal pri ureditvi oziroma preureditvi hiše, zato v ničemer ne more vplivati na odločitev sodišča. 12. V posledici navedenega se izkaže pritožba nasprotnega udeleženca za neutemeljeno, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

13. Nasprotni udeleženec s svojo pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti vse stroške, ki so mu v zvezi s pritožbo nastali (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 Uradni list RS št. 16/19 z veljavnostjo in uporabo od 15. 4. 2019. 2 Uradni list RS št. 15/17 z uporabo od 15. 4. 2019. 3 Nepremičnini sta skupaj vredni 85.275,33 EUR, vlaganja v preureditev hiše pa bi po oceni izvedenke znašala 29.639,00 EUR (približno 35 % vrednosti stavbe), pri čemer v ta znesek določeni stroški niti niso zajeti kot na primer stroški ogrevanja mansarde, fasade itd. 4 (4) Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).