Jedro

Ker je bila zadeva vrnjena tožencu v ponovno upravno odločanje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 24. 6. 2019 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 12. 2019 ter zadevo vrnilo tožencu v nov postopek in odločanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da sodbo delno izpodbija oziroma zahteva izpolnitev njenih dodatnih zahtev. Tožnica zahteva, da se ji skladno s 7. in 8. členom Zakona o splošnem upravnem postopku in 5., 14., 15., 22., 25., 26. in 40. členom Ustave RS izplača premalo izplačana pokojnina za obdobje od upokojitve v mesecu maju 2009 do dne dejanskega nakazila premalo izplačane pokojnine, z zakonitimi zamudnimi obrestmi in da ji v dokaz točnosti korekture toženec pošlje specifikacijo zneskov iz listin o nadomestilih od podjetja A. po posameznih mesecih, ter pojasnilo, kako so zneske preračunali v evre in obračunali zamudne obresti oziroma posreduje kompletno dokumentacijo, ki dokazuje pravilnost in resničnost izračunov. Prav tako mora toženec preračunati posamezne zneske iz listin po posameznih mesecih od datuma izdaje potrdila za manj izplačane osebne dohodke do datuma dejanskega nakazila v evre, pri čemer se mora upoštevati revalorizacija zneskov po metodi, ki jo Vrhovno sodišče RS uporablja za izračun zamudnih obresti. Po tej metodi se morajo izplačati tudi pripadajoče zamudne obresti. V nadaljevanju podaja obrazložitev dodatne zahteve.

3. Pritožba se zavrže. 4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za pritožbo.

5. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da sta izpodbijani odločbi toženca z dne 24. 6. 2019 in z dne 11. 12. 2019 nepravilni in nezakoniti, postopalo po določbi 1. alineje 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih1 in obe odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.

6. Tožnica v pritožbi tako odločitev sodišča prve stopnje ne izpodbija, temveč podaja dodatne zahteve, ki naj jih toženec upošteva pri ponovnem odločanju.

7. Ker je bila zadeva vrnjena tožencu v ponovno upravno odločanje, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo. Kot izhaja iz komentarja k 343. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami),2 mora za sleherno aktiviranje sodišča, torej tudi za intervencijo pritožbenega sodišča, stranka imeti pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je zato procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. 8. V tej zadevi je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku ter odpravilo izpodbijani odločbi toženca in zadevo vrnilo tožencu v nov upravni postopek. To pomeni, da bo toženec o zadevi ponovno odločal. Dodatne zahteve, ki jih navaja tožnica, so torej lahko predmet predsodnega upravnega postopka. Tožnica pa se lahko z dodatnimi zahtevami obrne neposredno na toženca, ki bo o zadevi ponovno odločal. Glede na navedeno si tožnica trenutno svojega položaja pred sodiščem ne more izboljšati. Po tem, ko bo toženec v novem postopku izdal dokončno odločbo, pa bo imela možnost, da v primeru nestrinjanja s tako odločbo, zoper njo pred sodiščem ponovno uveljavlja sodno varstvo.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 343. člena ZPP pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004. 2 Glej dr. Lojze Ude in ostali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV Založba, 2009.