Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin v zvezi z ravnanji policistov pravilno ocenilo, da so policisti v dneh 29. 4. 2016 in 9. 9. 2016 opravljali poostren nadzor in opazovalno službo z namenom preventivnega in represivnega delovanja, usmerjeno na določene javne prostore ter na promet s prepovedano drogo, za kar so imeli zakonska pooblastila v določbah 148. člena ZKP ter 6., 33. in 52. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Na tej podlagi je nadalje v točki 18 obrazložitve sklepa pravilno zaključilo, da policisti pri svojem delovanju v navedenih dneh niso izvajali tajnega opazovanja, za kar bi bila potrebna odredba tožilstva oziroma sodišča, temveč je šlo za klasične metode policijskega dela, med katere spadajo tudi opazovanje določenih objektov, občasne zasede in poostren nadzor, kot jih opredeljuje 6. člen ZNPPol.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega I.H. Se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom, na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), predlog za izločitev dokazov obdolženega I.H., vložen po zagovorniku odvetniku D.R., kot neutemeljen zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega I.H., kot navaja zaradi kršitev določb ZKP, predvsem člena 149.a in posledično ustavno varovanih pravic obdolženca. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da iz spisa izloči nezakonite dokaze, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbenih navedb zagovornika je v trditvah, da so policisti zoper obdolženega H. izvajali ukrep tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP, vendar brez odredbe sodišča ali vsaj odredbe tožilstva, torej na nezakonit način.

5. Takšne pritožbene navedbe ne pomenijo uveljavljanja zatrjevanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, temveč izražajo nestrinjanje zagovornika z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje glede izvedenih aktivnosti oziroma ravnanja policistov. Vendar zagovorniku ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin v zvezi z ravnanji policistov, v točkah 11 in 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno ocenilo, da so policisti v dneh 29. 4. 2016 in 9. 9. 2016 opravljali poostren nadzor in opazovalno službo z namenom preventivnega in represivnega delovanja, usmerjeno na določene javne prostore ter na promet s prepovedano drogo, za kar so imeli zakonska pooblastila v določbah 148. člena ZKP ter 6., 33. in 52. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Na tej podlagi je nadalje v točki 18 obrazložitve sklepa pravilno zaključilo, da policisti pri svojem delovanju v navedenih dneh niso izvajali tajnega opazovanja, za kar bi bila potrebna odredba tožilstva oziroma sodišča, temveč je šlo za klasične metode policijskega dela, med katere spadajo tudi opazovanje določenih objektov, občasne zasede in poostren nadzor, kot jih opredeljuje 6. člen ZNPPol. Pravilno je poudarilo tudi, da glede na podatke kazenskega spisa policisti pri svojem delu niso uporabili nobenih tehničnih naprav, temveč so dogajanje zaznavali le z lastnim opazovanjem. Prav tako si I.H. niso izbrali kot tarče za načrtno in nezakonito opazovanje, temveč so opravljali poostren nadzor v naseljih G. in B., pozorni pa so bili tudi na dogajanje v bližini gostinskega lokala H. in pri tem zaznali sumljive okoliščine, ki so v skladu s citiranimi zakonskimi pooblastili terjale njihovo ukrepanje.

6. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe zagovornika, ko svoje trditve o izvajanju ukrepa tajnega opazovanja utemeljuje z izpovedbo zaslišanega policista R.L. „da mu je policist S. v avtomobilu povedal, da gresta v B. opazovati gostinski lokal H.“. Vsebina te izpovedbe namreč potrjuje pravilne zaključke sodišča prve stopnje, da je šlo za opazovanje objekta, ne pa neprekinjeno ali ponavljajoče opazovanje ali sledenje obdolžencu, in torej nikakor ni šlo za osredotočeno spremljanje položaja, gibanja ter aktivnosti osebe, kar je sicer značilnost ukrepa tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP. Tudi časovno trajanje opazovanja objekta od 15 do 20 minut, ki ga v zvezi z izpovedbo policista S.izpostavlja zagovornik v pritožbi, ne daje podlage za sklepanje, da so policisti izvajali tajno opazovanje obdolženca.

7. Zagovornik nadalje nima prav, da policisti tudi za opravljanje nalog na podlagi 6. člena ZNPPol potrebujejo nalog sodišča ali tožilstva. Določba prvega odstavka 5. člena tega zakona, na katero se sklicuje zagovornik, namreč določa (le) različne podlage za izvajanje policijskih pooblastil, pri čemer pa zakon za izvajanje policijskih nalog v smislu 6. člena tega zakona ne predpisuje oziroma zahteva odredbe sodišča, državnega tožilca ali drugega organa.

8. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je torej v celoti pravilna in zakonita, posledično pa obdolžencu niso kršene ustavne pravice, ki jih zagovornik sicer niti ne opredeli. Zato je višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).