Jedro

Ker tožnik v upravnem postopku ni vzpostavil objektivnega dvoma v rešitve projektne dokumentacije z vidika požarne varnosti, so tožnikovi dokazni predlogi za ogled na kraju samem, postavitev izvedenca s področja požarne varnosti in svoje zaslišanje nerelevantni, poleg tega pa je tožnik z dokaznimi predlogi tudi prekludiran, saj jih ni podal že v upravnem postopku, prepoznega uveljavljanja dokaznih predlogov pa tudi ni opravičil.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

III.Tožeča stranka je dolžna stranki z interesom povrniti stroške tega postopka v znesku 676,50 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do vračila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Uprava enota Novo mesto (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je Mestni občini Novo mesto kot investitorki (v nadaljevanju stranka z interesom v tem upravnem sporu) izdala gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo ..., za prizidavo atrija, za prizidavo pritličnega nadstreška in za oporni zid, na parc. št. 1683, 1685 in 1684, vse k.o. ...

2.Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 7. 9. 2022 zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

Bistvene navedbe strank v postopku upravnega spora

3.Tožnik v tožbi nasprotuje izdaji gradbenega dovoljena za prizidavo nadstreška in atrija, ker bo takšna prizidava onemogočila dostop za gašenje. Za to ni potrebno kakšno posebno dokazilo, zadošča vpogled v skice in slike v upravnem spisu in DGD-ju. V primeru požara tako gašenje ne bi bilo uspešno, obstoji nevarnost širjenja požara na sosednje nepremičnine, tudi na tožnikovo. Glede na to je upravičen zahtevati ukrepe za preprečevanje nevarnosti požara in širjenja na njegov objekt. S tem ko organ v postopku ni sledil njegovim predlogom, da se postavi izvedenca za varstvo pred požarom in da investitor najprej dopolni predlog za gradbeno dovoljenje s podrobno strokovno požarno študiju, je bilo poseženo v njegovi pravici iz 33. člena Ustave in 35. člena Ustave.

Dovoljeni prizidavi nista v skladu z Odlokom o OPN MO Novo mesto (v nadaljevanju OPN), in sicer z določbo točke 6 drugega odstavka 111. člena OPN in ju tudi tretji odstavek 123. člena OPN v oddelkih za EUP NM/14-D, NM/14-E, NM/14-F ne dopušča. Za izdajo gradbenega dovoljenja tako ni izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 43. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ).

Izpodbijane odločbe se po tožnikovem mnenju tudi ne da preizkusiti, ker ne obrazloži, na kateri parceli se posamezna od gradenj dovoljuje; dopolnitev v odločbi organa druge stopnje ni zadostna. Glede na to ni mogoč preizkus, ali je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ.

Tožnik dalje navaja, da v postopku za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja nepravilno ni bila upoštevana določba drugega odstavka 43. člena GZ - pogoj, da obstoječi objekt ni zgrajen brez gradbenega dovoljenja; v tem pogledu izpodbijana odločba tudi nima razlogov ter se je ne da preizkusiti.

Tožnik dalje navaja, da prizidava nadstreška tudi ni v skladu z IX. odstavkom 108. člena OPN - v zvezi s pogoji za gašenje. Tudi zato ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 1. točki prvega odstavka 43. člena GZ.

Tožnik dalje navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, za kakšne vrste rekonstrukcijo ... gre oziroma kaj bo obsegala - odločbe se tako ne da preizkusiti. S tem je poseženo v tožnikovi pravici iz 22. in 25. člena Ustave.

Iz odločb organov obeh stopenj izhaja, da se bo povečala uporabna površina v osnovnem objektu, prišlo naj bi tudi do spremembe namembnosti. Zato gre za neskladje s 83. členom OPN, ki določa obveznost zagotavljanja parkirnih mest. S tem členom OPN je varovana tudi pravna korist tožnika kot stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne le javna korist (smiselno tako tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-741/12-21 z dne 2. 7. 2015).

Glede na to tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila.

5.Stranka z interesom pa v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe glede neizpolnjenega pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja z vidika zagotovljene požarne varnosti; navaja, da načrt požarne varnosti ni predpisan v fazi izdaje gradbenega dovoljenja, je pa bil v tehničnem poročilu opisan in grafično prikazan koncept zasnove požarne varnosti. Sklicuje se na opredelitev projektantke za požarno varnost A. A. Stranka z interesom prereka navedbe tožnika ter navaja, da je predvidena gradnja skladnja z določili OPN ter se sklicuje na mnenje k projektni dokumentaciji z dne 18. 2. 2022, ki ga je izdala Mestna občina Novo mesto kot mnenjedajalka. Stranka z interesom zavrača navedbe tožnika, da v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ni bil upoštevan 43. člen GZ o skladnosti gradnje z občinskimi prostorskimi akti; navaja, da so pogoji po 197. členu ZGO-1 za domnevo o izdanem uporabnem dovoljenju izpolnjeni. Navaja, da določba devetega odstavka 108. člena OPN ni relevantna za zadevo, ker se objekt ne nahaja na območju tveganj industrijskih nesreč, ampak v mestnem jedru Novega mesta. Zavrača navedbe, da iz gradbenega dovoljenja ter sestavnih delov ni razvidno, za kakšno rekonstrukcijo gre; sklicuje se na tožnikovo prisotnost na ustni obravnavni 21. 3. 2022. Glede ugovora, da ni zagotovljenih zadostnih parkirnih mest, pa stranka navaja, da OPN dopušča zagotavljanje parkirnih mest z javnimi parkirnimi površinami. Stranka z interesom sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Odločanje po sodnici posameznici

6.Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je v zadevi odločala sodnica posameznica. Stranke na naroku za glavno obravnavo sestavi sodišča niso nasprotovale.

Glavna obravnava

7.Sodišče je 26. 3. 2024 opravilo javno glavno obravnavo, ki se jo je udeležil tožnik osebno in njegov pooblaščenec ter zakoniti zastopnik in pooblaščenka stranke z interesom. Toženka se obravnave ni udeležila, ob izkazanem pravilnem vabljenju.

Dokazni postopek

8.V dokaznem postopku je sodišče izvedlo naslednje dokaze: vpogledalo je v - izpodbijano gradbeno dovoljenje, - pritožbo tožnika zoper gradbeno dovoljenje, - drugostopenjsko odločbo v zadevi in - celotne upravne spise prve in druge stopnje.

9.Sodišče pa je zavrnilo dokazne predloge tožnika, ki jih je ta podal v povezavi s svojim ugovorom, da bi prizidava, za katero je izdano gradbeno dovoljenje, onemogočila dostop za gašenje do glavnega vhoda v ...: - za ogled na kraju samem, - za določitev izvedenca s področja požarne varnosti in - svoje zaslišanje. Tožnik je namreč v postopku na prvi stopnji na ustni obravnavi v zvezi s požarno varnostjo navajal le, da bodo konstrukcije okoli stavbe oziroma nadstreški močno ovirali oziroma preprečili uspešno gašenje stavbe. Za svoje trditve v smislu petega odstavka 39. člena GZ ni predložil nobenih dokazov. Prvostopenjski organ je na tožnikove pripombe odgovoril, da bo v fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje izdelan tudi načrt s področja požarne varnosti. V pritožbi je tožnik navajal, naj se investitorja pozove, da dokumentacijo dopolni z načrtom požarne varnosti. Iz drugostopenjske odločbe izhaja, da je investitorka odgovorila, da načrt s področja požarne varnosti ni zakonsko predpisana vsebina projekta v fazi projektne dokumentacije, da pa je v tehničnem poročilu opisan in grafično prikazan koncept zasnove požarne varnosti. Šele v tožbi pa je tožnik za dokazovanje svojih trditev, da bo prizidava nadstreška in atrija onemogočila dostop za gašenje, prvič predlagal ogled na kraju samem, postavitev izvedenca s področja požarne varnosti in svoje zaslišanje. Te dokaze je sodišče zavrnilo kot nerelevantne, saj tudi po presoji sodišča tožnik v upravnem postopku z golim zatrjevanjem ni mogel vzbuditi objektivnega dvoma v pravilnost ustreznega dela projektne dokumentacije; organa obeh stopenj pa sta mu tudi odgovorila, da je načrt požarne varnosti obvezen sestavni del (šele) projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI), medtem ko je v predloženi projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) v Tehničnem poročilu vsebovana Požarna zasnova. Jasno pa je tudi, da je tožnik glede navedenih dokaznih predlogov, prvič predlaganih šele v postopku upravnega spora, tudi prekludiran (52. člen ZUS-1). Tožnik je sicer na glavni obravnavi zatrjeval, da je dokaze predlagal že prej, razen svojega zaslišanja, kar pa ne drži, saj spisna dokumentacija tega ne izkazuje, kar je ugotovljeno z vpogledom vanjo na glavni obravnavi.

1Za svoje trditve v smislu petega odstavka 39. člena GZ ni predložil nobenih dokazov.

2organa obeh stopenj pa sta mu tudi odgovorila, da je načrt požarne varnosti obvezen sestavni del (šele) projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI)

3Jasno pa je tudi, da je tožnik glede navedenih dokaznih predlogov, prvič predlaganih šele v postopku upravnega spora, tudi prekludiran (52. člen ZUS-1).

10.Sodišče je zavrnilo tudi dokazne predloge tožnika, podane v zvezi z dokazovanjem, da ni izpolnjen pogoj po drugem odstavku 43. člena GZ oziroma pogoji po 197. členu ZGO-1, da sta zemljišče in objekt na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru in da objekt izpolnjuje pogoje : - naj sodišče pribavi in vpogleda izpise podatkov GURS za parc. št. 1683, 1685 in 1684, vse k.o. ..., - naj sodišče opravi poizvedbe pri geodetskem organu o tem, ali je ... na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru, - naj sodišče pridobi in vpogleda v odločbi gradbenega inšpektorja, s katerima naj bi bilo ugotovljeno, da je ... nevarna gradnja. Z dokaznimi predlogi je tožnik prekludiran (52. člen ZUS-1), saj jih je prvič podal šele v postopku upravnega spora v tožbi.

11.Sodišče je zavrnilo tudi tožnikove dokazne predloge: - za vpogled v aero posnetke na portalu Prostor ali PISO, izdelane v letih 2009 do 2017, - za ogled javnih parkirnih mest ob ... in ulici ..., - za svoje zaslišanje, ki jih je podal za dokazovanje svojih trditev o nezadostno zagotovljenih parkirnih mestih. Z dokaznimi predlogi je tožnik prekludiran, saj jih je podal prvič šele v postopku upravnega spora v tožbi (52. člen ZUS-1).

12.Tožnik na glavni obravnavi zavrnitve dokaznih predlogov ni grajal kot procesnih kršitev sodišča (286. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

13.Tožba ni utemeljena.

14.V obravnavani zadevi je sporna izdaja gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo ..., za prizidavo atrija, za prizidavo pritličnega nadstreška in za oporni zid, na parc. št. 1683, 1685 in 1684, vse k.o. ...

15.Tožnik gradbenemu dovoljenju za prizidavo nadstreška in atrija nasprotuje, ker bo po njegovem mnenju takšna prizidava onemogočila dostop za gašenje; meni, da bi morala biti pred izdajo gradbenega dovoljenja izdelana požarna študija. Dovoljeni prizidavi po mnenju tožnika nista v skladu z določbo točke 6 drugega odstavka 111. člena OPN in ju tudi tretji odstavek 123. člena OPN v oddelkih za EUP NM/14-D, NM/14-E, NM/14-F ne dopušča. Tožnik dalje meni, da v postopku za izdajo izpodbijanega gradbenega dovoljenja nepravilno ni bila upoštevana določba drugega odstavka 43. člena GZ - pogoj, da obstoječi objekt ni zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Prizidava nadstreška tudi ni v skladu z IX. odstavkom 108. člena OPN - v zvezi s pogoji za gašenje. Tožnik dalje navaja, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, za kakšne vrste rekonstrukcijo ... gre oziroma kaj bo obsegala - odločbe se tako ne da preizkusiti. Pri izdanem gradbenem dovoljenju gre tudi za neskladje s 83. členom OPN, ki določa obveznost zagotavljanja parkirnih mest.

16.Tožnik neutemeljeno ugovarja, da projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede požarne varnosti. Ne v postopku na prvi stopnji ne v postopku na drugi stopnji ni za svoje trditve predložil nobenih dokazov, kot to za primer nasprotovanja gradnji predvideva peti odstavek 39. člena GZ (v času izdaje gradbenega dovoljenja veljavni zakon). Tožnik tudi ni ugovarjal, da bi dokumentacija ne vsebovala izjave projektanta in vodje projekta, da so izpolnjene bistvene zahteve iz 15. člena GZ, med drugim glede varnosti pred požarom. Glede na to sta na tožnikovo ugovarjanje (na prvi stopnji, da bodo konstrukcije okoli stavbe oziroma nadstreški močno ovirali oziroma preprečili uspešno gašenje stavbe, na drugi stopnji, naj se investitorja pozove, da dokumentacijo dopolni z načrtom požarne varnosti) organa mogla odgovarjati (le), da je v tehničnem poročilu opisan in grafično prikazan koncept zasnove požarne varnosti in da bo v fazi izdelave projektne dokumentacije za izvedbo gradnje izdelan tudi načrt s področja požarne varnosti, ki pa ni predpisana vsebina projekta v fazi projektne dokumentacije. Da pa je v projektni dokumentaciji v tehničnem delu zaobsežena zasnova požarne varnosti, je bilo ugotovljeno z vpogledom v projektno dokumentacijo na glavni obravnavi. Kot ugotavlja sodišče, pa tudi drži, kot razlogujeta organa, da je načrt požarne varnosti obvezen sestavni del (šele) projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI), kar izhaja iz 16. člena (v času izdaje gradbenega dovoljenja) veljavnega Pravilnika o podrobnejši dokumentaciji in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Ker tožnik v upravnem postopku ni vzpostavil objektivnega dvoma v rešitve projektne dokumentacije z vidika požarne varnosti, so tožnikovi dokazni predlogi za ogled na kraju samem, postavitev izvedenca s področja požarne varnosti in svoje zaslišanje nerelevantni, poleg tega pa je tožnik z dokaznimi predlogi tudi prekludiran, saj jih ni podal že v upravnem postopku, prepoznega uveljavljanja dokaznih predlogov pa tudi ni opravičil.

17.Tožnik ugovarja, da dovoljeni prizidavi nista v skladu z določbo točke 6 drugega odstavka 111. člena OPN in ju tudi tretji odstavek 123. člena OPN v oddelkih za EUP NM/14-d, NM/14-e, NM/14-f ne dopušča. Prvostopenjski organ se glede skladnosti predvidene gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti sklicuje na mnenje Mestne občine Novo mesto z dne 18. 2. 2022, ki je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, in mnenje v bistvenih točkah ponovi. Drugostopenjski organ navaja, da se območje nameravane gradnje ureja z določbami OPN in nato poda obrazložitev glede skladnosti gradnje s tem aktom. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo zavrača tožbeni ugovor in navaja, da je v mnenju Urada za prostor in razvoj Občine Novo mesto podrobno obrazloženo, da je nameravana gradnja skladna z določbami točke 6 drugega odstavka 111. člena OPN in tretjega odstavka 123. člena OPN v oddelkih za EUP NM/14-d, NM/14-e in NM/14-f. Tudi z vpogledom na glavni obravnavi v projektno dokumentacijo je ugotovljeno, da so v mnenju zelo podrobno obrazložene ugotovitve, ki potrjujejo skladnost nameravane gradnje z OPN, in sicer glede na številne pogoje v več posameznih obsežnih določbah prostorskega akta. Vprašanje skladnosti gradnje z OPN se tako izkaže kot kompleksno vprašanje, na katero daje predmetno mnenje podrobne in strokovno argumentirane odgovore, zaradi česar z laičnim in poenostavljenim ugovarjanjem, da nameravana gradnja z nekaterimi izpostavljenimi določbami OPN ni skladna, tožnik ne more uspeti.

18.Sodišče ugotavlja, da je tožnik prvič šele v tožbi pričel zatrjevati, da je nepravilna ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bila stavba ..., ki je predmet rekonstrukcije in prizidave, zgrajena pred 31. 12. 1967 ter zato velja domneva, da ima izdano gradbeno in uporabno dovoljenje. Da bi svoje trditve, da obstoječi objekt - ... - nima gradbenega dovoljenja, dokazal, je tožnik podal prvič šele v tožbi dokazni predlog, naj sodišče pribavi in vpogleda izpise podatkov GURS za parc. št. 1683, 1685 in 1684, vse k.o. ..., naj sodišče opravi poizvedbe pri geodetskem organu o tem, ali je ... na predpisan način evidentiran v zemljiškem katastru (da bi se ugotovilo, ali so izpolnjeni pogoji po 197. členu ZGO-1 za domnevo o uporabnem dovoljenju) in naj sodišče pridobi in vpogleda v odločbi gradbenega inšpektorja, s katerima naj bi bilo ugotovljeno, da je ... nevarna gradnja. Z dokaznimi predlogi pa je tožnik prekludiran (52. člen ZUS-1), saj jih je prvič podal šele v postopku upravnega spora v tožbi ter pozne vložitve dokaznih predlogov ni ustrezno opravičil. Tako da je tožnikov ugovor, da je organ v postopku nepravilno presodil določbo drugega odstavka 43. člena GZ - da je izpolnjen pogoj, da obstoječi objekt ni zgrajen brez gradbenega dovoljenja.

19.Tožnik je v postopku na prvi stopnji navajal, da bi moralo biti za potrebe ... predvidenih 15 parkirnih mest brezplačno. Prvostopenjski organ je v svoji odločbi navedel, da gre za gradnjo na območju strnjenega dela mestnega jedra, kjer zaradi zatečenega stanja ni mogoče zagotavljati parkirnih mest na gradbeni parceli. Glede na to se skladno s prvim odstavkom 83. člena OPN v tem primeru parkirna mesta zagotavljajo na skupnih v ta namen zagotovljenih površinah. Tožnik je v pritožbi podal dodatne navedbe, koliko parkirnih mest bi moralo biti zagotovljenih na potrebe ... V drugostopenjski odločbi se je organ ponovno skliceval na prvi odstavek 83. člena OPN in zaključeval, da je nameravana gradnja tudi v tem oziru skladna z OPN. V tožbi pa je tožnik vztrajal pri trditvi o nezadostno predvidenih parkirnih mestih in podal dokazne predloge: - za vpogled v aero posnetke na portalu Prostor ali PISO, izdelane v letih 2009 do 2017, - za ogled javnih parkirnih mest ob ... in ulici ..., - za svoje zaslišanje. Z dokaznimi predlogi pa je tožnik prekludiran, saj jih je podal prvič šele v postopku upravnega spora v tožbi, pri čemer prepoznih dokaznih predlogov tudi ni opravičil (52. člen ZUS-1). Predlagani dokazi pa so tudi nerelevantni za dokazovanje, da projektna dokumentacija v pogledu zagotavljanja parkirnih mest ni skladna z OPN.

Glede prizidave nadstreška

1Za svoje trditve v smislu petega odstavka 39. člena GZ ni predložil nobenih dokazov.

2organa obeh stopenj pa sta mu tudi odgovorila, da je načrt požarne varnosti obvezen sestavni del (šele) projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI)

3Jasno pa je tudi, da je tožnik glede navedenih dokaznih predlogov, prvič predlaganih šele v postopku upravnega spora, tudi prekludiran (52. člen ZUS-1).

4Tožnik na glavni obravnavi zavrnitve dokaznih predlogov ni grajal kot procesnih kršitev sodišča (286. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

5Prvostopenjski organ se glede skladnosti predvidene gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti sklicuje na mnenje Mestne občine Novo mesto z dne 18. 2. 2022

20.Tožnik ugovarja, da prizidava nadstreška tudi ni v skladu z IX. odstavkom 108. člena OPN - v zvezi s pogoji za gašenje. Tudi zato po njegovem mnenju ni izpolnjen pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 1. točki prvega odstavka 43. člena GZ.

21.Sodišče tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Tožnik je ugovor prvič podal šele v tožbi. Kolikor ga je glede na stališče Vrhovnega sodišča (sklep X Ips 17/2022 z dne 7. 6. 2023) treba vsebinsko obravnavati, sodišče odgovarja, da se je do ugovora opredelila stranka z interesom v odgovoru na tožbo. Pojasnila je, kot je bilo potem ugotovljeno tudi v dokaznem postopku na glavni obravnavi, da se na predmetno nameravano gradnjo določba IX. odstavka 108. člena OPN ne nanaša, saj se navedene določba nanaša na "območja tveganj zaradi industrijskih nesreč". Predmetna lokacija pa se nahaja v mestnem jedru Novega mesta, kjer v neposredni bližini ni večjih industrijskih obratov.

O ostalih ugovorih

22.Tožnik ugovarja tudi, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, za kakšne vrste rekonstrukcijo ... gre oziroma kaj bo obsegala - odločbe se tako ne da preizkusiti. S tem je poseženo v tožnikovi pravici iz 22. in 25. člena Ustave. Tožnik ugovor podaja prvič - v pritožbi takega ugovora ni podal. Ugovor sodišče presoja kot neutemeljen. Tožnikovenu ugovoru nasprotuje tudi stranka z interesom v odgovoru na tožbo. Opis gradnje je podan v točki I. 2. izreka gradbenega dovoljenja, v točki I. 4. izreka so podatki o projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (številka, datum izdelave, naziv projektanta), v II. točki izreka pa je navedeno, da sta zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavni del gradbenega dovoljenja. Poleg tega je podrobnejši opis rekonstrukcije podan še v obrazložitvi gradbenega dovoljenja. Z navedenimi podatki sta obseg in vsebina rekonstrukcije opisana do take mere, da je preizkus odločbe - gradbenega dovoljenja možen, upoštevajoč pri tem naravo postopka in izdanega upravnega akta. Podrobnejša seznanitev strank s projektno dokumentacijo, ki je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, in izjavljanje o njej, pa je sicer predmet in namen posebnega ugotovitvenega postopka pred izdajo gradbenega dovoljenja. V tem postopku pa je tožnik sodeloval in je imel vse možnosti podrobne seznanitve z nameravano gradnjo in v nadaljevanju tudi možnost varovanja svojih pravic tako v pritožbenem postopku kot postopku upravnega spora, v katerem je sodišče izvedlo glavno obravnavo in v tem okviru dokazni postopek.

23.Tožnik ugovarja tudi, da se izpodbijanega gradbenega dovoljenja ne da preizkusiti, ker ne obrazloži, na kateri parceli se posamezna od gradenj dovoljuje; dopolnitev v odločbi organa druge stopnje ni zadostna. Glede na to ni mogoč preizkus, ali je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ. Tožnik ugovor podaja prvič v tožbi; v pritožbi takega ugovora ni podal. Sodišče ugovor zavrača kot neutemeljen. Po presoji sodišča obrazložitev gradbenega dovoljenja dosega standard obrazloženosti upravne odločbe iz 214. člena ZUP. Drugostopenjska odločba celo poda natančnejše podatke o lokaciji nameravanih gradbenih posegov. Podrobnejša obrazložitev gradbenih posegov pa je razvidna iz projektne dokumentacije, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja. Razjasnitvi dejanskega stanja in hkrati varovanju pravic strank v postopku pa je sicer namenjen posebni ugotovitveni postopek, v katerem je tožnik sodeloval.

24.Na ugovor tožnika na glavni obravnavi, da ni bil seznanjen s stališčem stranke z interesom v odgovoru na njegovo pritožbo, in s čemer naj bi bila kršena njegova pravica do izjave, sodišče odgovarja, da tožnik ugovora ni podal v tožbi, ampak šele na glavni obravnavi. Iz drugostopenjske odločbe jasno izhaja, da je stranka z interesom odgovor na njegovo pritožbo podala, v odločbi je tudi obširen povzetek njenega odgovora. Glede na to je bil tožnik seznanjen, da je bil odgovor na pritožbo podan ter bi lahko ugovor, da mu le-ta ni bil vročen, uveljavljal v tožbi. Vendar takega ugovora tedaj ni podal ter je zato glede ugovora prekludiran. Sicer pa je vsebina odgovora na pritožbo, kot že navedeno, povzeta v pritožbeni odločbi. Poleg tega je bil na glavni obravnavi izveden dokaz z vpogledom v celotne upravne spise, prve in druge stopnje, tako da je tožnikov ugovor, da mu je bila kršena njegova pravica do izjave, absolutno neutemeljen.

K II. točki izreka

25.Če sodišče tožbo (med drugim) zavrne trpita tožeča in tožena stranka vsaka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Glede na to je sodišče tožnikov stroškovni zahtevek zavrnilo.

K III. točki izreka

26.Stranki z interesom se prizna priglašene stroške v višini 676,50 EUR, in sicer na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, ker je v postopku nastopala na strani toženke, ki je z obrambo izpodbijane odločbe uspela, in 155. člena ZPP. Pri tem je sodišče kot potrebne stroške štelo, upoštevaje aktivno udeležbo stranke zaradi varovanja njenih pravnih interesov, uveljavljene naslednje stroške: odgovor na tožbo 500 točk (tar. št. 34/1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 500 točk (tar. št. 34/3 OT), materialne stroške 2 % 20 točk (11. člen OT), skupaj 1020 točk, po vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), kar znese 612,00 EUR, in kilometrino Novo mesto - Ljubljana - Novo mesto 150 km po 0,43 EUR, kar znese 64,50 EUR, skupaj priznani stroški pa 676,50 EUR.

-------------------------------

1Po petem odstavku 39. člena GZ mora stranka, ki med postopkom poda izjavo, iz katere izhaja, da nasprotuje nameravani gradnji, za trditve v izjavi predložiti dokaze.

2V času izdaje gradbenega dovoljenja veljavni Pravilnik o podrobnejši dokumentaciji in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov, je tako določal v 16. členu.

3Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

4Zapisnik o glavni obravnavi z dne 26. 3. 2024, l. št. 52 - 55

5Mestna Občina Novo mesto, Urad za prostor in razvoj, je mnenje glede skladnosti s prostorskimi izvedbenimi akti podala kot mnenjedajalec po tretjem odstavku 31. člena GZ.

6Vse v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1; glej tudi npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.