Jedro

Ker je tožeča stranka kot protipravno ravnanje toženi stranki očitala nagovarjanje njenih oglaševalcev, ki naj bi se jim iztekalo "naročniško razmerje" na portalu B.info, da sklenejo pogodbo za oglaševanje na portalu tožene stranke A.info, le prevzem teh strank predstavlja utemeljeno izgubljeni dobiček v smislu 168. člena OZ, za katerega je hkrati zatrjevana škoda v vzročni zvezi z zatrjevano protipravnim ravnanjem tožene stranke.

Iz podatka o izgubljenih strankah bi tožeča stranka morala oblikovati trditve o izgubljenem dobičku, da bi bila med zatrjevanim nelojalnim ravnanjem in škodo sploh podana vzročna zveza. Ob tako enostavnem dejanskem stanju (škoda = izgubljeni dobiček na račun nelojalno prevzetih oglaševalcev), pa vzročne zveze ni mogoče utemeljiti kar na razliki v splošnih bilančnih podatkih med letoma 2015 (škodni scenarij) v primerjavi s tistimi iz 2014 (dejanski scenarij).

Dokazni predlog, ki očitno meri na pridobivanje poslovnih skrivnosti konkurenta v okviru dokaznega postopka, pri čemer je pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja samo po sebi dejanje nelojalne konkurence, je neprimeren in tudi nedopusten, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko predlaganemu načinu dokazovanja ni sledilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in sodbo določilo vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi na 46.000,00 EUR (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek z vsebino: "_1. Toženi stranki sta dolžni prvotožeči stranki solidarno plačati znesek 45.716,20 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01. 06. 2015 dalje do plačila vse v 15 dneh pod izvršbo._ _2. Toženima strankama se prepoveduje ponujanje storitev oglaševanja, strankam prvotožeče stranke in sklepanje pogodb za zakup oglasnega prostora na portalu A.info s strankami, ki imajo sklenjene pogodbe za oglaševanje s tožečo stranko, z navajanjem neresničnih podatkov o tem, da gre za podaljšanje oglaševanja, sklenjenega pri tožečih strankah._" (II. točka izreka).

Tožeči stranki je naložilo, da mora tožencema povrniti njune pravdne stroške v znesku 2.525,82 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku iz 2. točke tožbe v celoti ugodi, glede zahtevka iz 1. točke tožbe pa sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče glede na vsebino pritožbe ugotavlja, da tožeča stranka izpodbija odločbo sodišča prve stopnje v celoti, tj. tudi I. točko izreka, s katero je sodišče prve stopnje določilo vrednost spornega predmeta, čeprav se njena pritožbena izjava nanaša le na odločitev o tožbenem zahtevku. Zato je predmet pritožbenega preizkusa sodba in sklep sodišča prve stopnje v celoti (2. točka 335. člena ZPP).

Pritožba zoper sklep (I. točka izreka prvostopenjske odločbe)

6. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane odločbe določilo vrednost spornega predmeta na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 44. člena ZPP, ker je tožeča stranka s tožbo uveljavljala denarni zahtevek (plačilo 45.716,20 EUR s pripadki) in nedenarni tožbeni zahtevek (prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence).

7. V relevantnem delu tretjega odstavka 44. člena ZPP je predpisano, da če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav s tožbo zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Intervencija sodišča, da oceni vrednost spornega predmeta v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, je omejena le do faze obravnavanja glavne stvari.1

8. Prvi narok za glavno obravnavo je bil v predmetni zadevi opravljen 9. 12. 2016 (r. št. 36). S tem, ko je sodišče prve stopnje šele v končni sodbi in sklepu določilo vrednost spornega predmeta, je storilo kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 44. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe v tem delu. Pritožbeno sodišče je pritožbi zato delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP).

Pritožba zoper sodbo (II. točka izreka prvostopenjske odločbe) Glede prepovednega zahtevka

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje analitični dokazni oceni, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo v 12. točki obrazložitve in iz katere izhaja, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je imela s tretjimi (tj. z oglaševalci) sklenjene pogodbe o oglaševanju. Ker je dokazna ocena prepričljiva in kot taka ustreza metodološkemu napotilu iz 8. člena ZPP, v skladu s katerim sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, je pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo.

10. Tožeča stranka je z uvodoma povzetim prepovednim zahtevkom iz naslova dejanj nelojalne konkurence zahtevala, da se toženima strankama pri pridobivanju naročnikov za njun spletni portal (tj. A.info) prepove navajati neresnične podatke o tem, da gre za podaljšanje oglaševanja sklenjenega pri tožečih strankah. Za presojo utemeljenosti tako postavljenega tožbenega zahtevka pa je bistven prav dokaz, da toženi stranki z nelojalnim ravnanjem (neresničnim prikazovanjem dejstev) nagovarjata oglaševalce tožeče stranke, tj. tiste družbe, s katerimi ima tožeča stranka M. d. o. o. sklenjene pogodbe o oglaševanju.

11. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je tožena stranka na naroku 9. 12. 2016, ko je podala trditve in dokaze o izbrisu družbe S. GmbH (tedaj še druge tožnice), oporekala nejasni vlogi tožeče stranke v tem postopku, saj da ne gre za njen spletni portal, za njene poslovne podatke, za njene stranke ali za njeno dejavnost. Najkasneje ob takih ugovornih navedbah bi tožeča stranka zaradi utemeljitve prepovednega tožbenega zahtevka, kot je bil povzet v prejšnji točki obrazložitve, morala pojasniti svojo vlogo v razmerju do oglaševalcev in za to ponuditi dokaze. Zgolj s sklicevanjem na določbo 406. člena OZ, v skladu s katero za solidarnost na upniški strani zadošča že dogovor med njimi, temu bremenu ni zadostila. Glede na vsebino tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka od toženih strank zahteva, da prenehata z nelojalnim nagovarjanjem njenih strank (oglaševalcev), bi morala tožeča stranka razkriti vsebino dogovora med njo in izbrisano družbo S. GmbH, da bi bilo mogoče tudi po vsebini preveriti, ali je tožeča stranka res tista, ki je oglaševalce prevzela, kar je odločilno za odločitev o postavljenem tožbenem zahtevku.

12. Pritožbeno sodišče ne razume pritožbenih navedb, da gre le za neažurnost pri posodabljanju spletnih strani, kjer je S. GmbH še eno leto po izbrisu navedena kot izdajatelj članske izkaznice in nosilec dejavnosti oglaševanja, sicer pa da je očitno, da dejavnost opravlja le tožeča stranka (l. št. 156 v drugem odstavku). Zgolj iz teh navedb ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka prevzela celotno dejavnost oglaševanja izbrisane družbe, zlasti upoštevaje neizpodbito dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni sklepala pogodb o oglaševanju in da se kot nosilec storitve oglaševanja navaja tudi tretja pravna oseba - tj. družba S. d. o. o. (12. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

13. Do drugačnega zaključka v zvezi z vlogo tožeče stranke pri oglaševanju ne more pripeljati njeno sklicevanje na "izpis vseh računov", ki naj bi jih izdala tožeča stranka. Pritožbeno sodišče v zvezi s predloženimi listinami o prometu pritrjuje sodišču prve stopnje, da gre za listine brez dokazne vrednosti. Sodišče prve stopnje je pravilne razloge v oporo svoji odločitvi navedlo v 26. točki obrazložitve na str. 14 izpodbijane sodbe. Kadar sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. člen ZPP) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Tožeča stranka tako ni predložila dovolj kvalitetnega dokaznega gradiva o svoji vlogi pri oglaševanju, tj. da ima z oglaševalci sklenjene pogodbe o oglaševanju, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da ni dokazala, da je nosilka materialnopravnega upravičenja, iz katerega bi toženi stranki lahko prepovedovala zatrjevana dejanja nelojalne konkurence.

14. Glede na povedano se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi prepovednega zahtevka iz naslova (nadaljnjih) dejanj nelojalne konkurence pravilna.

Glede denarnega zahtevka

15. Prav tako pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi denarnega zahtevka. Pravilna je odločitev že zaradi nepojasnjene vloge tožeče stranke in njenega razmerja do oglaševalcev iz razlogov, ki so bili obravnavani v prejšnjem razdelku. Prav tako pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz razlogov, ki so obravnavani v nadaljevanju.

16. Tožeča stranka je uveljavljala izgubljeni dobiček, ki naj bi ga bila izgubila zaradi nelojalnega ravnanja tožene stranke. V skladu s tretjim odstavkom 168. člena OZ se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Med zatrjevanim protipravnim ravnanjem in vtoževano škodo mora obstajati tudi vzročna zveza (prvi odstavek 131. člena OZ).

17. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o tem, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga v delu, ki se nanaša na dokazovanje z listinskimi dokazi. Sodišče prve stopnje je neprimernost dokaznih predlogov tožeče stranke obrazložilo v 22. do 23. točki obrazložitve. Zato kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Dokazni predlog tožeče stranke, na katerega se sklicuje tudi v pritožbi, je bil namreč tak, da naj najprej tožena stranka predloži seznam svojih strank (oglaševalcev) za sporno obdobje, iz katerega bo nato tožeča stranka izluščila, kateri oglaševalci so prešli od nje k toženi stranki. V pritožbi trdi še, da je tak dokazni predlog edini primeren (l. št. 157 na hrbtni strani). Vendar slednje ne drži. Tožeča stranka, na kateri leži trditveno in dokazno breme glede dokazovanja protipravnosti, vzročne zveze in škode, lahko izgubljene oglaševalce ugotovi in o tem poda konkretizirane trditve, k čemur jo je pozvala že tožena stranka (gl. l. št. 98). Izgubljene oglaševalce namreč lahko predstavljajo le oglaševalci, ki naj bi imele v preteklem s tožečo stranko sklenjeno pogodbo o oglaševanju na spletnem portalu, v vtoževanem obdobju pa take pogodbe z njo niso podaljšali. Ker je te oglaševalce tožeča stranka tako ali tako izgubila, ne obstaja nevarnost, da bi z razkritjem v dokaznem postopku toženi stranki izdala kakšno poslovno skrivnost. Nato pa bi bilo mogoče od tožene stranke zahtevati trditve in dokazila, ali je bila ona tista, ki je te oglaševalce nelojalno prevzela. Če temu bremenu ne bi zadostila, bi se dejstva o prevzetih oglaševalcih pač v škodo tožene stranke štela za dokazana. Vendar tožeča stranka takega načina dokazovanja ni predlagala, temveč je od tožene stranke zahtevala predložitev njenega seznama vseh oglaševalcev za sporno obdobje (zapisnik z naroka za glavno obravnavo 9. 12. 2016 na l. št. 97), čeprav za odločitev o tožbenem zahtevku to sploh ni pomembno, saj so bistveni le "prevzeti oglaševalci". Takšen dokazni predlog očitno meri na pridobivanje poslovnih skrivnosti konkurenta v okviru dokaznega postopka, pri čemer je pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja samo po sebi dejanje nelojalne konkurence (prim. zadnjo alinejo tretjega odstavka 63a. člena ZPOmK-1). Dokazni predlog tožeče stranke je bil neprimeren in tudi nedopusten, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko predlaganemu načinu dokazovanja ni sledilo.

18. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da iz trditev tožeče stranke ob upoštevanju zatrjevano protipravnega ravnanja tožene stranke (nelojalnega prevzemanja oglaševalcev) in trditev o nastali škodi, ki naj bi bile posledica očitanega ravnanja, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je škodni scenarij podkrepila s trditvami, da sta skupaj z izbrisano družbo S. GmbH v prvih petih mesecih leta 2015 ustvarili v povprečju za 45.716,20 EUR manj dobička (tj. 9.143,24 EUR mesečno manj). Ker je tožeča stranka kot protipravno ravnanje toženi stranki očitala nagovarjanje njenih oglaševalcev, ki naj bi se jim iztekalo "naročniško razmerje" na portalu B.info, da sklenejo pogodbo za oglaševanje na portalu tožene stranke A.info, le prevzem teh strank predstavlja utemeljeno izgubljeni dobiček v smislu 168. člena OZ, za katerega je hkrati zatrjevana škoda v vzročni zvezi z zatrjevano protipravnim ravnanjem tožene stranke. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka druge škode, kot škode zaradi prevzema strank (oglaševalcev) ni zatrjevala (22. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

19. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni predložila podatka o izgubljenih strankah (22. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), njeni dokazni predlogi pa so bili neprimerni, kot je že bilo obrazloženo. Iz podatka o izgubljenih strankah2 bi tožeča stranka morala oblikovati trditve o izgubljenem dobičku, da bi bila med zatrjevanim nelojalnim ravnanjem in škodo sploh podana vzročna zveza. Ob tako enostavnem dejanskem stanju (škoda = izgubljeni dobiček na račun nelojalno prevzetih oglaševalcev), pa vzročne zveze ni mogoče utemeljiti kar na razliki v splošnih bilančnih podatkih med letoma 2015 (škodni scenarij) v primerjavi s tistimi iz 2014 (dejanski scenarij). Poleg tega so predloženi podatki po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih tožeča stranka konkretizirano ne izpodbija, nekonsistentni (primerjava prilog A3 s prilogami A40 in A41 v 26. točki obrazložitve). Zato je tožbeni zahtevek (celo pod predpostavko, da je tožeča stranka sploh pridobila odškodninsko terjatev izbrisane družbe S. GmbH) tudi po višini neutemeljen.

Odločitev o pritožbi zoper II. točko izreka sodbe

20. Ker že navedeni razlogi izključujejo utemeljenost tožbenega zahtevka, se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi argumenti na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 360. člena ZPP ni ukvarjalo, ker ne bi mogli pripeljati do drugačne odločitve.

21. Pritožba tožeče stranke zoper sodbo se glede na obrazloženo izkaže za neutemeljeno, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Stroški prvostopenjskega in pritožbenega postopka

22. Pritožbeno sodišče v stroškovno odločitev v izpodbijani sodbi (III. točka izreka) ni posegalo kljub razveljavitvi I. točke izreka izpodbijane odločbe. Uspeh tožeče stranke v tem delu je nesorazmerno majhen, ki tudi ni povzročil nastanka posebnih stroškov (prim. tretji odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje tudi v III. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP).

23. Tožeča stranka je s pritožbo uspela samo v nesorazmerno majhnem delu, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2010, četrta knjiga, str. 38. 2 Pod predpostavko o pojasnjeni vlogi v razmerju do oglaševalcev - gl. obrazložitev glede prepovednega zahtevka.