Jedro

O napotitvi na pravdo zapuščinsko sodišče odloči šele, ko zanesljivo ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica.

Spor o tem, ali je določen dedič dedno odpravljen, je dedno pravne narave. O tem, ali je kdo dedič, kolikšen je njegov zakoniti oz. nujni delež ter ali in v kakšni vrednosti je prejel brezplačna naklonila od zapustnika, se presoja po dedno pravnih predpisih. Kadar pa med dediči obstoji spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, pa zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati oz. razčiščevati samo, temveč mora v skladu z določbo člena 210 ZD postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in napotilo dediča J.J. na pravdo z zahtevkom, da kot darila ni mogoče v vrednost zapuščine vračunati nepremičnine s parc. št. 32 k.o. AA. oziroma, da so sodedinje M. Z., B. Š. in I. K. od zapustnice prejele darila, ki jih je potrebno šteti v vrednost zapuščine. Hkrati je na pravdo napotilo imenovane sodedinje z zahtevkom, da sta dediča P. J. in J. J. zaradi prejetih daril že dedno odpravljena.

Zoper navedeno odločitev se po svojih pooblaščencih pravočasno pritožujejo dediči J.J., M. Z., B.Š. in I K. Dedič J.J. v zvezi z njegovo napotitvijo na pravdo glede nepremičnine parc. št. 32. k.o. AA. opozarja, da v tem delu ne gre za spor o dejstvih, pač pa za pravno vprašanje, o čemer bi moralo odločiti samo zapuščinsko sodišče. Le v kolikor sodedinje oporekajo njegovim pojasnilom v vlogah, gre za spor o dejstvih. Ob tem pa je nerazumljivo, da so praktično z identičnim zahtevkom napoteni tako on kot sodedinje M.Z., B Š. in I. K., čeprav bi morale biti napotene le slednje, saj je njihova pravica manj verjetna. Enako velja glede točke 3 izpodbijanega sklepa, saj so trditve pritožnika potrjene z listinskimi dokazi in če sodedinje menijo drugače, morajo to dokazati v pravdi. Poleg tega sklep ne navaja, zoper koga mora vložiti tožbo, sodediča P.J. pa se sploh ne omenja.

Dedinji M.Z. in B.Š. menita, da je izpodbijani sklep preuranjen, saj med dediči ni razčiščeno, katera dejstva so sporna. Napotitev na pravdo se nanaša tudi na vprašanja, katera mora reševati zapuščinsko sodišče. Opozarjata na vsebino točke 2 in 4 izpodbijanega sklepa, ki sta vsebinsko povezana in je razlika le v tem, da morata pritožnici dokazati pozitivna dejstva, dedič J.J. pa negativna, saj sta vsebini zahtevkov diametralno nasprotni. Pritožnici menita, da gre v tem primeru za pravno vprašanje in da dejstva med strankami niso sporna in je napotitev glede njiju in J.J. celo nepotrebna. Sodišče tudi ni razjasnilo dejstev v zvezi z zahtevo pritožnic, da je potrebno izločiti iz zapuščine del zahtevka, ki ustreza prispevku zapustnikovih potomcev. Dedinje M.Z., B.Š. in I.K. so namreč živele z zapustnico in ji z delom, zaslužkom in drugače pomagale pri pridobivanju premoženja. Pritožnici sta pomagali v penzionu, kjer je bilo nastanjenih tudi do 30 gostov in dela je bilo ogromno, tako da sta se odrekali prostemu času in vsemu dopustu.

Dedinja I.K. prav tako meni, da je izpodbijani sklep izdan preuranjeno, saj med dediči ni razčiščeno, katera dejstva so med njimi sporna, prav tako pa gre tudi za pravna vprašanja, o katerih mora odločiti zapuščinsko sodišče. Opozarja na vsebino točke 2 in 4 izpodbijanega sklepa, v katerih se glede istega vprašanja na pravdo napotuje različne dediče in je odločitev diametralno nasprotna. Poleg tega je vprašanje vštevanja daril pravno vprašanje, o katerem odloča zapuščinsko sodišče. Ne strinja se niti z napotitvijo na pravdo dediča J.J. zoper njo z zahtevkom, da je prejela nedograjeno hišo in znesek 40.000,00 DEM. Slednjega dedič J.J. ni nikoli zatrjeval, glede hiše pa tega darila pritožnica ni nikoli zanikala. Tudi napotitev na pravdo zoper dediča P.J. ni sprejemljiva, saj je od navedenih daril v sklepu pritožnica v zapuščinskem postopku zatrjevala le prejem darila v znesku 110.000,00 EUR, o tem pa se sodišče ni opredelilo. Tudi glede napotitve na pravdo zoper dediča J.J. glede prejetih daril, je imenovani dedič glede stanovanja to darilo v izjavi z dne 30.3.2007 priznal in pravda v tem delu ni potrebna. Sporno v tej zadevi bi bilo lahko le, ali so bila za nakup tega stanovanja potrošena tudi sredstva iz pupilne knjižice, katerih je bilo manj od 15.000,00 DEM, kupnina za stanovanje pa je bila v višini 165.000,00 DEM. Tudi prejem računalnika je dedič J.J. priznal in je pravda povsem nepotrebna. Glede opreme hiše in stanovanja v Lescah in glede nedoločenih količin denarja pa pritožnica ni postavila trditev, da so bile te stvari podarjene in je napotitev na pravdo tudi v tem delu nerazumljiva.

Pritožbe so utemeljene.

V zapuščinskem postopku obravnava sodišče vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti na pravico do dediščine. O teh pravicah odloči sodišče praviloma, ko prejme od prizadetih oseb potrebne dedne izjave. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje dediče napotilo na pravdo, ker naj bi med njimi obstajal spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost njihovih deležev, zlasti zaradi vračunavanja daril v dedne deleže. Materialnopravni predpis v primeru napotitve stranke na pravdo v zapuščinskem postopku, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, je 3. točka 2. odstavka 210. člena Zakona o dedovanju (ZD). Da sodišče stranko napoti na pravdo na podlagi prej citiranega zakonskega določila, morajo med strankami biti zlasti sporna dejstva, ki vplivajo na velikost deleža. O napotitvi na pravdo pa zapuščinsko sodišče odloči šele, ko zanesljivo ugotovi, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Temu kriteriju pa sodišče prve stopnje ni zadostilo, saj vsi pritožniki enotno opozarjajo, da je odločitev o napotitvi na pravdo glede večine dejstev preuranjena. Določena dejstva, na katera se glasi izpodbijani sklep pa med dediči bodisi sploh niso sporna bodisi se o njih še niso izjasnili. Tako gre pritrditi pritožbam dedinj M.Z., B.Š. in tudi I.K. da se med dediči ni dokončno razčistilo, katera dejstva so med njimi sporna in da je napotitveni sklep celo v nasprotju z nekaterimi doslej podanimi izjavami v zapuščinskem postopku. Tako glede na podane izjave dedinja I. K. dejansko ni zanikala prejema darila hiše (zgrajene do 3. gradbene faze), niti ni dedič J.J. oporekal prejemu darila - stanovanja v Lescah in računalnika, prav tako dedinja M.Z. ne negira prejema darila - hiše zgrajene do 3. gradbene faze. Glede napotitve dediča J.J. v točki 3 izreka izpodbijanega sklepa v zvezi z zahtevkom, da je dedinja I.K. poleg hiše prejela tudi znesek 40.000,00 DEM (kar imenovani dedič izpostavlja tudi v svoji pritožbi), pa gre opozoriti, da je v pripravljalni vlogi z dne 23.11.2006 postavil trditev, da je I.K. v letu 1977 prejela takratnih 40.000,00 Din (list. št. 74 spisa), kar je prav tako glede na vsebino izpodbijanega sklepa potrebno razčistiti.

Brez dvoma pa gre v celoti pritrditi povsem enotnemu stališču vseh pritožnikov, da je sodišče prve stopnje v točki 2 in 4 izreka sodediče napotilo na pravdo z enako vsebino, le z diametralno nasprotnimi zahtevki, pri čemer bi morale dedinje B.Š., M.Z. in I.K. v pravdi dokazovati pozitivna dejstva, dedič J.J. pa o istih vprašanjih negativna dejstva.

Navedena ugotovitev, kot tudi prej omenjene ugotovitve, da sodišče prve stopnje ni zanesljivo ugotovilo obstoja spornih dejstev med stranki oz. se napotitev na pravdo v določenem delu glasi celo na nesporna dejstva, vzbujajo dvom o pravilni uporabi materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbam ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek (3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD). Ob ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti konkreten obstoj spornih dejstev in šele potem bo lahko pravno veljavno s sklepom napotilo na pot pravde stranko, katere pravice bodo manj verjetne. Je pa potrebno opozoriti, da je spor o tem, ali je določen dedič dedno odpravljen, dedno pravne narave. O tem, ali je kdo dedič, kolikšen je njegov zakoniti oz. nujni delež ter ali in v kakšni vrednosti je prejel brezplačna naklonila od zapustnika, se presoja po dedno pravnih predpisih. Kadar pa med dediči obstoji spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, pa zapuščinsko sodišče spornih dejstev ne more ugotavljati oz. razčiščevati samo, temveč mora v skladu z določbo člena 210 ZD postopek prekiniti in stranko napotiti na pravdo. Ob tem bo moralo sodišče prve stopnje med dediči ugotoviti tudi, ali je sporen zahtevek dedinj M.Z. in B.Š. glede njunega izločitvenega zahtevka v smislu določbe člena 32 ZD in v tem primeru postopati skladno z določbo člena 212 ZD.