Jedro

Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Sklep o združitvi postopkov je po vsebini procesna odločitev, saj se z njim ne odloča o materialnopravno določenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank v postopku izdaje upravnega akta, pač pa le o načinu vodenja oziroma izvedbe postopka pred upravnim organom.

Izrek

Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sklep toženke o združitvi treh postopkov odločanja o izterjavi sredstev, plačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, v en postopek (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa).¹ Tožbo zoper odločbo, s katero je toženka odločila, da je tožnik dolžan v roku 30 dni po njeni pravnomočnosti, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na transakcijski račun toženke nakazati zneske v višini 12.188,65 EUR, 2.508,90 EUR in 2.568,42 EUR, je Upravno sodišče zavrnilo (II. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa).

2.Iz obrazložitve k I. točki izreka izpodbijane sodbe in sklepa izhaja, da je Upravno sodišče tožbo zoper sklep toženke zavrglo, ker izpodbijani sklep o združitvi postopkov ni upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Poudarilo je, da gre za akt procesne narave, s katerim je odločeno o načinu izvedbe postopka pred upravnim organom in ne za upravni akt, s katerim bi bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, s tem pa tudi ne akt, o katerem bi sodišče na podlagi 2. člena ZUS-1 odločalo v upravnem sporu. Pojasnilo je tudi, da se po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, vendar pa le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Izpodbijani sklep pa ni tak sklep in tudi ni končna odločitev o glavni stvari.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper I. točko izpodbijane sodbe in sklepa vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ali zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta. Navaja, da se je v konkretnem primeru neposredno poseglo v njegov pravni položaj, ker sta postopka Bpp 168/2005 in Bpp 121/2011 oživela, odpravljena je bila njuna pravnomočnost in dokončnost, terjatve, ki so glede na starost zastarale, pa so nenadoma oživele in padle pod nov pravni režim po spremenjeni zakonodaji. Trdi, da gre za manever, ki nedopustno širi terjatev in omogoča odločitev in ponovno obremenitev pritožnika na podlagi kasneje sprejetega predpisa. Poudarja, da je razumevanje, da se dodeljena Bpp obravnava enotno in ne ločeno po postopkih, da se pravica do vračila nadaljuje in da ostaja skozi čas živa in zanjo veljajo zadnja pravila vračanja, nesprejemljivo s stališča pravne varnosti in veljavnosti predpisa. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in tožbi ugodi.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa ni utemeljena.

6.Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev Upravnega sodišča o zavrženju pritožnikove tožbe zoper sklep toženke na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilna in zakonita.

7.Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo,² da iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1 izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. To pomeni, da so akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev (kakršen je obravnavani primer), predmet presoje v upravnem sporu le takrat, ko tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

8.Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je sklep o združitvi postopkov po vsebini procesna odločitev, saj se z njim ne odloča o materialnopravno določenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank v postopku izdaje upravnega akta, pač pa le o načinu vodenja oziroma izvedbe postopka pred upravnim organom. Zoper končno odločitev, sprejeto v tem postopku, pa pritožnik lahko uveljavlja vse morebitne ugovore, povezane z višino naložene obveznosti oziroma podlago za njeno izterjavo (denimo zastaranje, poseg v pravnomočnost sodnih odločb ipd.).

9.Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe in sklepa, je prav takšna tudi situacija v obravnavanem primeru. Do pritožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na njegov argument, da je treba vsako dodeljeno BPP razumeti ločeno po postopkih in ne enotno, se je namreč Upravno sodišče opredelilo v obrazložitvi sodbe, tj. k II. točki izreka izpodbijane sodbe in sklepa. Pritožnik pa lahko v zvezi s to sodbo vloži predlog za dopustitev revizije, kar je v pritožbi tudi sam napovedal.

10.Po obrazloženem in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper I. točko izpodbijane sodbe in sklepa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. člen ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

-------------------------------

1.Toženka je postopke odločanja v zadevah Bpp 168/2005, Bpp 121/2011 in Bpp 410/2020 združila v en sam postopek na podlagi prvega in tretjega odstavka 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2.Prim. s sklepi Vrhovnega sodišča I Up 49/2025 z dne 12. 3. 2025, I Up 68/2021 z dne 1. 9. 2021, I Up 252/2017 z dne 23. 5. 2018, I Up 415/2009 z dne 20. 5. 2010, I Up 250/2009 z dne 23. 12. 2009.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 5, 5/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.