Jedro

Med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je sklenjena bilateralna pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah s 6. 2. 1996, ki je bila ratificirana in objavljena 11. 7. 1997. Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena te pogodbe od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan v roku 15 dni tožnici povrniti 228,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog toženca za plačilo tožniške varščine za pravdne stroške.

2. Zoper sklep predvsem zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja vlaga pritožbo toženec. Poudarja, da ni zahteval plačila varščine za pravdne stroške zgolj na podlagi dejstva, da je tožnica državljanka Republike Makedonije, temveč tudi zaradi velike objektivne nevarnosti, da bo v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka in naložitve plačila pravdnih stroškov v breme tožnice toženki onemogočena ali bistveno otežena izterjava pravdnih stroškov. Tožnica je državljanka države, ki ni članica Evropske unije, ne razpolaga s prihodki in s premoženjem, iz katerega bi lahko poplačala terjatev iz naslova pravdnih stroškov, poleg tega ima stalno prebivališče v Republiki Makedoniji. Toženka bi morala plačilo eventualnih pravdnih stroškov uveljavljati v Republiki Makedoniji, skladno s tam veljavnimi zakoni in predpisi, ki so ji nepoznani. Po podatkih toženke je tožnica brez premoženja večje vrednosti.

3. Na pritožbo je odgovorila toženka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 91. člena ZMZPP toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške med drugim tudi, če v državi, katere državljan je tožnik, državljani Republike Slovenije niso dolžni dajati varščine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo sklenjena bilateralna pogodba o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah s 6. 2. 1996, ki je bila ratificirana in objavljena 11. 7. 1997. Skladno z določbo prvega odstavka 16. člena te pogodbe od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik ali intervenient, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča. 6. Toženec je varščino zahteval v odgovoru na tožbo, ko je navedel, da je tožnica fizična oseba s prebivališčem in državljanstvom v Republiki Makedoniji, zaradi česar glede na visoko vrednost spora in s tem povezanimi pravdnimi stroški predlaga plačilo varščine za celotne pravdne stroške. Ne drži pritožbena navedba, da bi toženec v svojem predlogu izpostavil objektivno nevarnost, da bi mu bila v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka in naložitve plačila pravdnih stroškov v breme tožnice onemogočena oziroma bistveno otežena izterjava pravdnih stroškov. Vse trditve, da tožnica ne razpolaga s prihodki in s premoženjem večje vrednosti, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto. Trditev, da tožencu niso poznani predpisi v Republiki Makedoniji, zaradi česar bo oviran pri izterjavi svoje morebitne terjatve, pa ne pomenijo upravičenega razloga, zaradi katerega bi kljub obstoju že omenjenega bilateralnega sporazuma sodišče varščino lahko odobrilo.

7. Ker glede na navedeno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa je dolžna povrniti 228,00 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Stroške tožnice je sodišče odmerilo skladno z Odvetniško tarifo in predstavljajo stroške sestave odgovora na pritožbo, povečane za materialne stroške in davek na dodano vrednost, v skupni višini 228,00 EUR.