Jedro

Zakonodajalec je finančni kriterij upravičenja do BPP omejil z višino prihrankov oziroma premoženja. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnik, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo. Vrednost tožnikove nepremičnine, v kateri ne prebiva, znaša 26.131,00 EUR, kar znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja.

Podatki, potrebni za sprejem odločitve, so bili toženi stranki predloženi že s strani tožnika, na tej podlagi pa je tožena stranka iz uradnih evidenc povzela podrobnejše podatke o tožnikovem premoženjskem stanju.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1516/2017 z dne 7. 12. 2017, odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A.A., tožnika v tem upravnem sporu, zavrne kot neutemeljena. Odločitev je utemeljila na ugotovitvi, da je prosilec 19. 9. 2017 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je zaprosil za BPP zaradi pravdnega postopka, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Celju pod. št. I P 421/2016 zaradi plačila 2.865,00 EUR, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji. Tožena stranka je odločitev utemeljila z navedbo, da je do BPP na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V nadaljnji obrazložitvi izpodbijane odločbe je pojasnila, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki od 1. 7. 2017 dalje znaša 297,53 EUR (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih - ZSVarPre), kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine ne sme presegati 595,06 EUR. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP se BPP v skladu s 27. členom ZSVarPre ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 14.281,44 EUR. Tožena stranka je pojasnila, da iz prosilčeve prošnje in uradnih evidenc izhaja, da ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče na naslovu B., začasno prebivališče pa na naslovu C., kjer tudi živi. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je prosilec lastnik 1/1 deleža na nepremičnini k.o. ..., stavbe 239, dela stavbe 4, ki v naravi predstavlja stanovanje v večstanovanjski stavbi in je vredno 26.131,00 EUR, s čimer presega zgoraj navedeni znesek. Ta nepremičnina ni obremenjena z nobeno pravico ali s pravnim dejstvom, ki bi omejevalo pravico na njej. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v 1. točki prvega odstavka 18. člena določa, da se v premoženje ne šteje le stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko biva in ima prijavljeno stalno prebivališče, medtem ko prosilec na navedenem naslovu dejansko ne prebiva. Ob upoštevanju pravnega standarda „možnosti razpolaganja“, ki ga je potrebno upoštevati v postopku dodeljevanja BPP, je tožena stranka zaključila, da prosilčev 1/1 delež na navedeni nepremičnini ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP, zato je prošnjo prosilca kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Tožeča stranka v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila lastništvo tožnika na navedeni nepremičnini, vendar je pri tem napačno zaključila, da tega lastniškega deleža tožnika ni mogoče izključiti iz njegovega premoženja. Tožena stranka bi morala v postopku ugotavljati, kaj to premoženje za tožnika predstavlja v materialnem smislu, ali je to premoženje mogoče unovčiti ali ne, saj je predmetna nepremičnina obremenjena s hipoteko v znesku 42.900,00 CHF in obrestmi. Tožena stranka bi morala pozvati tožnika, da poda ustrezne navedbe in predloži dokaze glede razpolaganja s predmetno nepremičnino, prav tako bi morala ugotavljati, kakšno finančno breme predstavlja ta nepremičnina za tožnika, koliko znaša terjatev, v zavarovanje katere je na tej nepremičnini ustanovljena hipoteka ipd. Če bi tožena stranka izvedla dokazni postopek, bi morala ugotoviti, da tožniku nepremičnina predstavlja zgolj finančno breme in da ta nepremičnina v primeru izvršitve hipoteke ne bi imela pozitivne vrednosti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka. Tožnik predlaga sodišču tudi, da ga oprosti plačila sodnih taks.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6. Po določbah ZBPP se BPP lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. V času vložitve vloge je višino minimalnega dohodka določal ZSVarPre, in sicer v višini 297,53 EUR. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki predstavlja cenzus za dodelitev BPP, je tako znašal 595,06 EUR. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP se BPP v skladu s 27. členom ZSVarPre ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 14.281,44 EUR.

7. Način ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti določa Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, ki v 3. členu določa, da je upoštevno vse nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva, hranilne vloge in druga denarna sredstva ter drugo premično premoženje, s katerimi upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge.

8. Zakonodajalec je torej finančni kriterij upravičenja do BPP omejil z višino prihrankov oziroma premoženja. Na navedeni cenzus sta pri odločanju o dodelitvi BPP vezana tako organ za BPP kot tudi sodišče. Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnik, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo. Vrednost tožnikove nepremičnine, v kateri ne prebiva, znaša 26.131,00 EUR, kar znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja.

9. Tožnik v tožbi navaja, da je predmetna nepremičnina obremenjena s hipoteko v znesku 42.900,00 CHF in obrestmi. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da navedeni tožbeni ugovori za samo odločitev v zadevi niso relevantni, ker dejstvo, da je nepremičnina prosilca obremenjena s hipoteko, na odločitev o dodelitvi BPP ne vpliva, saj ni podane podlage, da bi se to dejstvo upoštevalo. Za odločitev je bistveno, da je tožnik lastnik premoženja v zgoraj navedeni vrednosti, pri čemer v predmetnem stanovanju ne prebiva, kar izhaja tako iz uradnih podatkov kot iz tožnikovih navedb, zato pogoji za dodelitev BPP niso podani.

10. Glede na navedene ugotovitve, do katerih je prišla tožena stranka v predmetnem postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP, sodišče ne sledi tožbenim navedbam, da bi morala tožena stranka pozvati tožnika, da v zvezi z možnostjo razpolaganja s sporno nepremičnino poda ustrezne navedbe in predloži dokaze, pri tem pa bi morala tožena stranka ugotavljati, kakšno finančno breme predstavlja ta nepremičnina za tožnika, koliko znaša terjatev, v zavarovanje katere je na tej nepremičnini ustanovljena hipoteka in podobno. Podatki, potrebni za sprejem odločitve, so bili namreč toženi stranki predloženi že s strani tožnika, na tej podlagi pa je tožena stranka iz uradnih evidenc povzela podrobnejše podatke o tožnikovem premoženjskem stanju. Tako je šlo za odločanje po 144. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v skladu s katerim lahko, kot izhaja iz 2. točke te določbe, organ po skrajšanem postopku odloči o zadevi tudi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ. Kot izrecno določa tretji odstavek 144. člena ZUP, v primerih iz prvega odstavka tega člena stranke ni treba zaslišati. Tožena stranka je imela v navedenih določbah ZUP zakonsko podlago za to, da je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku, brez izjave tožnika, pri čemer je odločitev oprla poleg navedb v tožnikovi prošnji tudi na podatke uradnih evidenc (zemljiške knjige, evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije in Centralnega registra prebivalstva), ki jih je vpogledala in ki med strankama niti niso sporni.

11. Sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da prosilec subjektivnega pogoja, ki se nanaša na finančni položaj prosilca, ne izpolnjuje, zaradi česar ugotavljanje objektivnega pogoja ni potrebno, saj morata biti pogoja podana kumulativno.

12. Na zgoraj navedeni dejanski podlagi je zato izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka:

13. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

14. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.