Jedro

V predmetni zadevi med strankama ni sporno, da del zemljišča, kjer stoji kurišče, spada pod parcelo, ki je kmetijsko zemljišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim aktom je Kmetijska inšpekcija Inšpektorata RS za Kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enota Ljubljana, na podlagi 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Uradni list RS, št. 43/2007) in 1. alinee, točke B 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 71/2011; v nadaljevanju: ZKZ-UPB2) ter ob uporabi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), po pritožbi stranke na odločbo številka 0611-2453/2011-5 z dne 13.09.2011, (v prvi točki izreka) odločila, da se odločba številka 0611-2453/2011-5 z dne 13.09.2011, izdana s strani kmetijske inšpekcije Inšpektorata RS za Kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enota Ljubljana, odpravi in se izda nadomestna odločba. V drugi točki izreka je prvostopenjski organ odločil, da se pri lastniku kmetijske parcele A.A. ugotovi nasip gramoza, postavitev zidanega kurišča, objekta, gugalnice, mize, klopi in počitniške prikolice na kmetijski površini s parcelno številko 1139/62, k.o. ..., kar je skladno z ugotovitvami pregleda na terenu, zato se lastniku nalaga, da mora odstraniti iz parcele zidano kurišče, počitniško prikolico in nasuti gramoz ter površino v celoti uporabljati v kmetijske namene. V tretji točki izreka je odločeno, da mora stranka pogoje iz prve točke tega izreka izpolniti do 04.04.2012. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

V obrazložitvi akta je navedeno, da je Kmetijska inšpekcija z odločbo, navedeno v 1. točki izreka, tožniku naložila, da iz kmetijske površine s parcelno številko 1139/62, k.o. ..., odstrani zidano kurišče, počitniško prikolico, nasuti gramoz, mizo in klopi ter površino v celoti uporabljati v kmetijske namene do 14.11.2011. Pri ponovni preučitvi zadeve je kmetijska inšpekcija ugotovila, da so očitane procesne nepravilnosti v izdani odločbi utemeljene. Zato je odpravila prvotno odločbo in jo nadomestila z novo, ki je izpodbijani akt v tem upravnem sporu. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da je na delu parcele št. 1139/62 k.o. ... postavljen leseni objekt na betonskih temeljih, poleg objekta pa je odložen različen material. Ob objektu je postavljeno zidano kurišče, tla ob kurišču so nasuta z gramozom, na gramozu je postavljena miza in dve klopi. Ob nasutju je zložen kup drv. Na drugi strani parcele pa je postavljena počitniška prikolica in gugalnica. Preostali del parcele je pokošen. Ker lastnik zemljišča ni bil prisoten pri pregledu, mu je kmetijska inšpekcija dne 07.09.2011 poslala dopis, v katerem ga je pozvala, naj poda morebitne pripombe na zapisnik ter poda izjavo izvedenih o posegih na kmetijsko zemljišče. Stranka je dopis prevzela dne 08.09.2011. Dne 09.09.2011 je kmetijska inšpekcija prejela odgovor s strani stranke, v katerem je zapisala, da je kurišče naredil spomladi 2006 na delu parcele, ki ni obdelovalna površina, saj so bile tam skale, ki jih je razbil in poravnal. Povrh je nasul približno 5 cm peska oziroma gramoza in s tem naredil raven teren, ki ga koristi za piknik prostor. Pred začetkom gradnje kurišča se je sin stranke na Upravni enoti Cerknica pozanimal, ali je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za kurišče. S strani Upravne enote Cerknica je dobil odgovor, da po takratnih predpisih ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje. V nadaljevanju je stranka zapisala, da je pri gradnji upoštevala vse protipožarne predpise in da kurišče uporablja pri občasnih družinskih srečanjih, saj tam je le naraven kamen in ni zemlje niti 5 cm. Glede počitniške prikolice je zapisal, da jo je dal ven iz kmetijskega poslopja z namenom, da jo proda. Prikolice ne koristi za kampiranje in jo bo prodal, takoj ko dobi kupca. V zaključku je stranka napisala, da je dne 18.11.2010 za isto zadevo bila obravnavana s strani gozdarske inšpekcije iz Postojne. Nato pa od le-te ni dobil obvestila, da je zadevo zaključila ali odstopila drugi inšpekciji. Zaradi tega stranko zanima, ali je obravnavana za isto zadevo dvakrat pri dveh inšpekcijah istega ministrstva. Kmetijska inšpekcija je ugotovila postavitev objekta na kmetijsko zemljišče, vendar po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008) in predhodno zakonodajo ni pristojna za določanje ali se objekt uporablja v določen namen, zato je kmetijska inšpekcija v tem delu zadevo odstopila pristojnemu inšpektoratu. Poleg tega je stranko tudi obvestila, da je gozdarska inšpektorica po uradni dolžnosti začela postopek in nato zadevo odstopila v pristojno reševanje kmetijski inšpekciji, saj je površina opredeljena v prostorskih aktih Občine Cerknica kot kmetijsko zemljišče. Kmetijska inšpekcija ugotavlja, da ni potreben nov ugotovitveni postopek za izdajo te odločbe, saj se že iz pisnega odgovora stranke z dne 09.09.2011 in pritožbe z dne 26.09.2011 jasno nakazuje, da se kurišče in nasuti gramoz ne uporabljajo v kmetijske namene, ampak za občasno druženja, sama počitniška prikolica pa se po izjavi stranke prodaja. Zato se stranki očita, da se je s postavitvijo kurišča, gramoza in počitniške prikolice kmetijsko zemljišče ne uporablja v kmetijske namene oziroma ne uporablja za kmetijsko proizvodnjo. Stranki se ne očita, da preostali del parcele ne uporablja v kmetijske namene, saj se že iz slik pregleda z dne 06.09.2011 vidi, da je del površine pokošen. Glede izjave v pritožbi, da se stranki ni dala možnost izjave, pa ni utemeljena, saj se ji je dne 07.09.2011 poslal dopis ter s tem podala možnost izjave. Za tako obliko komuniciranja s strankami pa se je kmetijska inšpekcija odločila na podlagi ekonomičnosti postopka, poleg tega pa je pisna obrazložitve enakovredna izjavi na zapisnik ob pregledu. Postavljeni rok za odpravo nepravilnosti pa kmetijska inšpekcija utemeljuje z dejstvom, da se v tem času začenja rastna sezona in zato ni potrebno podaljševati rok na eno leto, saj v ZKZ-UPB2 piše, da je rok enega leta najkasnejši rok izvršitve naloženega in ne absolutni rok, ki ga mora postaviti inšpektor. Kmetijska inšpekcija je tako ugotovila, da se del kmetijskega zemljišča s parcelno številko 1139/62, k.o. … ne uporablja v skladu z 1. odstavkom 4. člena ZKZ-UPB2, ki govori, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu s svojim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje ali drugačno zaviranje rastlin. Izrek temelji na podlagi 1. alinee, točke B, 107. člena ZKZ-UPB2, ki kmetijskega inšpektorja pooblašča, da prepove uporabo kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če to po zakonu ali predpisu, izdanemu na podlagi zakona, ni dovoljeno, in odredi vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v določenem roku. Ukrepi v izreku odločbe so izrečeni na podlagi 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni. list RS, št. 43/2007) ki določa, da inšpektor odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi. V pritožbi zoper prvostopenjski akt tožnik pravi, da mu v postopku še vedno ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar predstavlja bistveno kršitev postopka. Inšpektorat je opravil ogled zemljišča brez, da bi na ogled povabil stranko v postopku. O uvedbi postopka je bil obveščen šele po opravljenem pregledu, s pozivom na izjasnitev, kar predstavlja kršitev postopka. Sam ni bil vabljen na ogled, kjer bi lahko neposredno navedel vsa relevantna dejstva, čeprav mu ta pravica gre že po samem ZUP. Inšpektorat kot prvo očitno ne razlikuje med izjavo stranke kot dokaznim sredstvom in zaslišanjem stranke. Inšpektorat je pridobil izjavo stranke, vendar pa bi ob dejstvu, da je v zadevi opravil ogled na terenu, skladno z načelom zaslišanja stranke, moral imeti tudi možnost, da pri tem dejanju sodeluje. Ob tem je kršil tudi načelo materialne resnice, saj v dopolnjenem postopku teh napak ni odpravil, zaradi česar pa ni ugotovil resničnega dejanskega stanja in v ta namen ni ugotovil vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Sklicuje se na 154. člen ZUP, 2. odstavek 146. člena ter 200. člen ZUP. Poleg tega pravi, da so tudi ugotovitve o dejanskem stanju napačne. Na delu parcele, kjer je postavljeno zidano kurišče in nasut »gramoz«, je iz fotografije št. 1 razvidno, da se nahaja na delu parcele, ki je v poraščenem delu in je obdana z drevjem in grmičevjem, kar predstavlja minimalen delež same parcele in se nahaja ob samem robu. Pred postavitvijo zidanega kurišča in nasutjem »gramoza«, je bil ta del parcele kamenjak, kjer je bil teren neraven. Ponekod je bila višinska razlika tudi do 1 meter. Med kamenjem je sicer raslo grmičevje, katero je zaraščalo mejo med parcelami in je oviralo rast smrekam in listavcem, ki so označevale rob parcele. Kot dober gospodar je očistil grmičevje. Večje skale je razbil in izravnal površino pod drevjem, kamor je navozil tudi nekaj zemlje. Na tem delu parcele nikoli ni bilo pogojev za kmetijsko pridelavo ali košnjo, saj je bil to kot rečeno kamenjak brez svetlobe. Ko je očistil grmičevje, je v delu parcele, kjer ni bilo zemlje, po kamenju nasul približno 5 cm »gramoza« s primesjo zemlje z namenom, da izravna teren. Ko je izravnal teren, je ob robu parcele postavil zidano kurišče in mizo z klopjo. V največji meri je upošteval sožitje z naravo in je upošteval protipožarne standarde za zaprta kurišča, za gradnjo pa je uporabljal naravne materiale iz Notranjskega (naraven kamen), saj ni želel v naravi uporabljati umetnih materialov. Obenem je s tem zagotovil normalno rast obstoječim drevesom na tem območju. V zvezi z gradnjo zidanega kurišča so se predhodno pozanimali na UE Cerknica, oddelek za gradbeništvo, o pogojih zidanja omenjenega objekta. Obrazloženo jim je bilo, da gre v danem primeru za gradnjo kurišča, za katerega ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Iz navedenega je jasno in nedvoumno ugotovljeno, da ni posegel v obdelovalno kmetijsko zemljišče, na katerem se kmetuje, temveč je delček parcele uredil in skladno z delovanjem skrbnega gospodarja preprečil zaraščanje zemljišča, ter poskrbel za nadalje dajanje videza urejenega roba parcele, ki je bil poraščen z grmičevjem. Preostali del parcele (celotni del parcele, kjer je dejansko zemlja in je poraščeno s travo, kjer gre torej dejansko kmetijsko zemljišče) je skrbno in vzorno urejen in pokošen, na koncu parcele je urejen vrt, kjer se uporabljajo kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti. Tekom dopolnjenega postopka se je dejansko stanje tudi že spremenilo glede gramoza in počitniške prikolice, saj je gramoz in počitniško prikolico že odstranil pred izdajo nove odločbe. Inšpektor je za izvršitev naloženih ukrepov postavil nov rok. Res, da je določitev roka v pristojnosti inšpektorja, vendar pa že iz samih določb ZKZ izhaja, da so ti roki v postopkih po ZKZ praviloma daljši, saj sam ZKZ predvideva, da se morebitne nepravilnosti odpravijo v roku enega leta od vročitve odločbe, inšpektor pa je v konkretnem primeru postavil zgolj šestmesečni rok. Dela je težko izvršiti v zimskem delu leta, zato podrejeno predlaga, da se določi daljši rok za izvršitev – 1 leto, kot predvideva že ZKZ.

V pritožbenem postopku je ministrstvo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. V predmetni zadevi je kmetijska inšpekcija dne 6. 9. 2011 opravila pregled na kraju glede nenamenske rabe dela kmetijskega zemljišča, parc. št. 1139/62 k.o. … in zapisniško (zapisnik št. 0611-2453/2011-2 z dne 6.9.2011) ugotovila, da je na delu parcele postavljen leseni objekt na betonskih temeljih, poleg objekta je velik zidan kamin. Ob kaminu so tla nasuta z gramozom, na gramoz sta postavljeni dve klopi in miza. Ob nasutju je še manjši kup peska ter drva. Preostali del parcele je pokošen, na pokošenem delu postavljene klopi, gugalnica in počitniška prikolica. Na zadnji strani objekta je odložen različen material. Stanje je fotografirano, fotografije so del zapisnika. Ugotovljeno je bilo, da je lastnik zemljišča A.A., t.j. pritožnik, ki ob pregledu ni bil navzoč, zato mu je bil zapisnik poslan po pošti z dopisom, skupaj s pozivom, da se opredeli do ugotovitev in poda izjavo. ZUP sicer določa v 154. členu, da mora uradna oseba razpisati ustno obravnavo, kadar je treba opraviti ogled. Ne drži pa navajanje pritožnika, da mu ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ogled zemljišča brez prisotnosti stranke ne pomeni kršitve pravil postopka, v predmetni zadevi gre namreč za upravni inšpekcijski postopek, v katerem se glede postopkovnih vprašanj primarno uporablja ZIN (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB1) ali s posebnim zakonom določen upravni postopek, glede vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnim zakonom pa se uporablja ZUP. Inšpektor ima vse pristojnosti, da opravi ogled brez prisotnosti stranke, mora pa poskrbeti, da se stranka seznani z ugotovitvami in ji dati možnost, da se (skladno z ZUP) izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku. V predmetni zadevi je kmetijski inšpektor ravnal povsem pravilno, ko je opravil ogled zemljišča brez prisotnosti stranke in je zapisnik o ogledu stranki poslal v opredelitev s pozivom, da poda izjavo o ugotovljenem. S tem je bilo zagotovljeno sodelovanje stranke v postopku, saj je ta-pritožnik, zapisnik prejel (razvidno iz povratnice, ki je med spisno dokumentacijo) in izjavo podal. Vse navajanje pritožnika v zvezi s kršitvami pravil postopka je torej neutemeljeno, sploh ob dejstvu, da pritožnik v svoji izjavi in nenazadnje tudi v pritožbi, ni zanikal ugotovitev iz zapisnika, temveč je pojasnil, zakaj je na obravnavanem zemljišču-kmetijskem zemljišču stanje takšno, kot ga je ugotovil inšpektor.

V zadevi je torej nesporno, da je parc. št. 1139/62 k.o. … kmetijsko zemljišče (iz tega razloga je gozdarska inšpekcija zadevo odstopila kmetijski inšpekciji) in da je pritožnik na njem, na delu tega zemljišča, postavil zidano kurišče in mizo s klopmi, nasul gramoz, postavil počitniško prikolico. V času ogleda je vse navedeno stalo na predmetnem zemljišču, kar je pritožnik v svoji izjavi z dne 9. 9. 2011 potrdil, v obravnavani pritožbi pa med drugim navaja, da je gramoz in počitniško prikolico že odstranil, glede zidanega kamina pa, da se je na upravni enoti pozanimal ali potrebuje gradbeno dovoljenje in je dobil odgovor, da ga ne potrebuje. Ker gre torej za kmetijsko zemljišče, zanj v celoti veljajo določbe ZKZ. V skladu s 4. členom ZKZ je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom, ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Kmetijska zemljišča so onesnažena tudi takrat, kadar se zavira ali preprečuje rast in razvoj rastlin ali je kako drugače okrnjena trajna rodovitnost tal. Pravilna je torej ugotovitev organa prve stopnje, da je pritožnik s tem, ko je postavil na delu kmetijskega zemljišča zidano kurišče, nasul gramoz, postavil počitniško prikolico, povzročil zbitost zemljišča in zavrl oziroma onemogočil rast rastlin in na tem delu ni zagotovil rodovitnosti zemljišča. Ker je pritožnik po lastnih navedbah gramoz in počitniško prikolico že odstranil, je torej v delu sledil odločbi, mora pa obveznost izpolniti v celoti in z dela parcele odstraniti tudi zidano kurišče. Ob tem je pojasniti, da je navedba pritožnika o tem, da mu je bilo s strani UE Cerknica povedano, da za kurišča kot ga je postavil, ne potrebuje gradbenega dovoljena, brezpredmetna za ta postopek, saj je zidano kurišče postavljeno na kmetijskem zemljišču, na katerem praviloma ni dovoljeno postavljati objektov oziroma ravnati tako, da se preprečuje rast. Pritožnikov predlog, da se mu določi daljši rok za izvršitev obveznosti in sicer eno leto, kar naj bi bilo skladno z ZKZ, se zavrne. Inšpektor je namreč pri določitvi roka upošteval ne samo težo kršitve, njene posledice za javni interes in okoliščine, od katerih je odvisno v kolikšnem času lahko stranka odpravi nepravilnost, temveč tudi dejstvo, da spomladi začne rastna sezona. Ob tem je dodati, da je enoletni rok, ki ga omenja ZKZ, in na katerega se v pritožbi sklicuje pritožnik, skrajni rok do katerega mora biti obveznost izvršena.

V tožbi tožnik predlaga, da Upravno sodišče izda sodbo, s katero se odločba inšpektorata odpravi in da se inšpekcijski postopek ustavi. V primeru, da sodišče tožbi ne ugodi, podredno predlaga, da mu omogoči rok za odpravo nepravilnosti v roku enega leta od vročitve sodne odločbe. Na delu parcele, kjer je postavljeno zidano kurišče in nasut »gramoz«, je iz fotografij, ki so priloga zapisnika Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, OE Ljubljana št. 0611-2453/2011-3 z dne 7.9.2011, razvidno, da se nahaja na delu parcele, ki je v poraščenem delu in je obdana z drevjem in grmičevjem, kar predstavlja minimalen delež same parcele in se nahaja ob samem robu. V nadaljevanju ponavlja navedbe glede dejanskega stanja iz pritožbe. Tekom inšpekcijskega postopka se je dejansko stanje tudi že spremenilo glede gramoza in počitniške prikolice, saj je gramoz in počitniško prikolico že odstranil. Postavljeno kurišče ne vpliva na dejansko uporabo navedenega zemljišča, ki je povsem kmetijska (kolikor je to glede na teren seveda mogoče). Kurišče stoji na delu, kjer rast rastlin ni mogoča. Predhodno je bil to neraven kamnit teren, sedaj pa je izravnan kamnit teren. Obenem pa je ravno zaradi kurišča okolica sedaj urejena v skladu s kmetijsko rabo in namenom. Zaradi kurišča zemljišče zagotovo ni degradirano, kaj šele onesnaženo, saj je bilo celotno zemljišče pred ureditvijo dejansko v degradiranem stanju, brez možnosti kmetijske rabe. Glede roka za izvršitev ukrepov, je le-ta res v pristojnosti inšpektorja, vendar pa že iz samih določb ZKZ izhaja, da so ti roki v postopkih po ZKZ praviloma daljši, saj sam ZKZ predvideva, da se morebitne nepravilnosti odpravijo v roku enega leta od vročitve odločbe. Ker se je celotni postopek zopet zavlekel v jesensko-zimski čas, je dela težko izvršiti v tem delu leta, zato podrejeno predlaga, da se določi daljši rok za izvršitev - 1 leto od vročitve sodne odločbe, kot predvideva že ZKZ.

Tožba ni utemeljena.

Po določilu 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da lahko v celoti sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, vključno z dopolnitvijo obrazložitve, ki jo je v zvezi z vprašanjem nujnosti ustne obravnave podal drugostopenjski organ, zato ne bo ponavljalo razlogov za odločitev. Utemeljitvi tožene stranke zgolj dodaja, da sodišče lahko razume tožnika, ki je prepričljiv v tem, da je bil tisti del kmetijskega zemljišča, kjer ima zidano kurišče, kamnit, in porasel z grmičevjem, ter da s kuriščem ni škodil delu parcele, kjer je rodovitna zemlja. Vendar pa tako kot upravni organ tudi sodišče mora odločiti na podlagi zakona, ZKZ pa ne daje možnosti, da pristojni organ inšpekcijski ukrep prilagodi glede na različne bolj ali manj majhne deleže iste parcele, ki pa v celoti spada(jo) pod režim kmetijskega zemljišča (člen 4 in 1. alineja člena 107. B ZKZ). V predmetni zadevi pa med strankama ni sporno, da del zemljišča, kjer stoji kurišče, spada pod parcelo, ki je kmetijsko zemljišče. Ker je izpodbijani akt začel učinkovati že z vročitvijo drugostopenjske odločbe, je tudi tožbeni predlog, da bi sodišče podaljšalo rok za vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje neutemeljen.

Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).