Jedro

Trditve o tem, da dolžnik v poročilu ni resnično, pošteno in celovito predstavil svojega finančnega položaja in poslovanja ter da na podlagi vloženega predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, bi upnica morala uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. Le kadar upnik šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave oziroma po poteku pritožbenega roka za pritožbo zoper navedeni sklep izve za nova dejstva in nove dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da dolžnik zlorablja postopek poenostavljene prisilne poravnave za dosego nedopustnih namenov, oziroma izve za dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času odločanja o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, pa teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, je ta mogoče upoštevati tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.

Pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave niso bili izpolnjeni. Sodišče prve stopnje bi dolžnika moralo pozvati k predložitvi notarskega zapisnika o izidu glasovanja, katerega vsebina je v skladu z dvanajstim odstavkom 221.e člena ZFPPIPP in posodobljenega seznam terjatev, katerega vsebina je v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP (sedmi odstavek 221.d člena ZFPPIPP), kot mu to nalaga tretji odstavek 221.f člena ZFPPIPP. Ker tega ni storilo in je potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi listin, katerih vsebina ni v skladu z zakonom, je materialno pravo zmotno uporabilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z naslednjo vsebino: - delež plačila terjatev upnikov: 5 odstotkov, - rok za plačilo terjatev upnikov: 31. 12. 2021, - terjatve upnikov se v obdobju od 25. 4. 2019 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 2 % letno.

2. Upnica REPUBLIKA SLOVENIJA je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrne.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je pritožnica v glavi pritožbe označila kot „REPUBLIKA SLOVENIJA, OKROŽNO SODIŠČE V ...“. Iz nadaljnje navedbe, da upnico zastopa Državno odvetništvo Republike Slovenije ... in iz navedbe pritožnice na koncu pritožbe, to je „REPUBLIKA SLOVENIJA“, je jasno razvidno, da pritožbo vlaga REPUBLIKA SLOVENIJA. Zapis „OKROŽNO SODIŠČE V ...“ je le dodatek k označbi upnice, ki naj pove, za katero področje pravnega razmerja v državi gre oziroma iz delovanja katerih njenih organov njena terjatev izhaja. Zgoraj navedenega sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave torej ne izpodbija Okrožno sodišče v ..., temveč REPUBLIKA SLOVENIJA.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik v roku iz 221.f člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, kateri je priložil notarski zapisnik o izidu glasovanja opr. št. SV .../2019 z dne 23. 8. 2019 v skladu z dvanajstim odstavkom 221.e člena ZFPPIPP ter izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, vse v skladu z drugim odstavkom 221.f člena ZFPPIPP, ter da iz navedenega notarskega zapisnika izhaja, da so za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasovali upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 zneska osnove iz drugega odstavka 221.e člena ZFPPIPP in da je za njeno sprejetje glasovala več kot polovica vseh upnikov, katerih terjatve so navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je poenostavljena prisilna poravnava sprejeta (tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP).

7. Pritožnica uvodoma zmotno navaja, da je upnik A., d. o. o. (prej B., d. o. o.), ki je vložil pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave St 001/2018 z dne 01. 2018, že uspel z razlogi iz naslova zlorabe procesnih pravic. Pritožbeno sodišče je njegovi pritožbi res ugodilo in sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, s sklepom Cst 299/2018 z dne 14. 6. 2018, vendar le zato, ker je pritožnikove trditve o dejstvih, ki naj bi kazala na zlorabo dolžnikovih procesnih pravic, štelo kot dopustne pritožbene novote, do katerih naj bi se sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku opredelilo. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom St 001/2018 z dne 02. 2018 predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrglo, pritožbeno sodišče pa je s sklepom Cst 139/2019 z dne 25. 4. 2019 ugodilo pritožbi dolžnika in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je nad dolžnikom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave. Ocenilo je, da upnik ni uspel verjetno izkazati, da je ravnanje dolžnika v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja ter da je v njegovem ravnanju zaznati nedopustne namene za doseganje drugih ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka poenostavljene prisilne poravnave. Navedlo je, da upnik prav tako ni zatrjeval in dokazal boljšega poplačila upnikov v stečajnem postopku in zaključilo, da upnik s trditvami o zlorabi procesnih pravic ni uspel. 8. Pritožnica trdi, da dolžnik ni pošteno in v celoti prikazal svojega finančnega stanja, zato se mu pravnega varstva ne more nuditi. Pri tem podaja identične trditve, kot jih je podal že upnik A d. o. o. v pritožbi zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave St 001/2018 z dne 01. 2018. Trdi: - da dolžnik terjatve družbe C., d. o. o. ni uvrstil ne na osnovni ne na posodobljeni seznam navadnih terjatev, čeprav bi to moral storiti, ter da terjatev ni prenehala zaradi pobota; - da naj bi na zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave kazalo tudi dejstvo, da se v postopkih poenostavljenih prisilnih poravnav odvisnih družb (D. d. o. o. in E. d. o. o.), kot tudi v tej poenostavljeni prisilni poravnavi, pojavlja isti večinski upnik, katerega družbenik in direktor je ista oseba, ki posledično to družbo tudi aktivno obvladuje ter da družba F. d. o. o., glede na objavljene podatke o bilanci stanja in poslovnega izida za zadnji dve leti, v bilanci sredstev ni izkazovala takšnega premoženja, na podlagi katerega bi lahko povprečni pošteni poslovni subjekt odkupil ali pridobil posojilo za nakup terjatve v tej višini, ter da je edino pravno sredstvo drugih upnikov v postopku poenostavljene prisilne poravnave, da prerekajo očitno fiktivnost takih terjatev, bodisi preko sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave ali sklepa o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave; - da na samo dejstvo povezane zlorabe postopkov poenostavljene prisilne poravnave kaže tudi pregled poročil povezane oziroma odvisne družbe dolžnika – G. d. o. o., pri kateri je že pravnomočno končan postopek poenostavljene prisilne poravnave, iz teh finančnih poročil pa že sedaj izhaja, da ta odvisna družba kljub potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi z izjemo zadnjega tromesečja posluje z izgubo, ter da tako tudi podjem dolžnika v tem postopku nima rentabilnega dela, kar posledično pomeni, da ni pogojev za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave.

9. Dolžnik v odgovoru na pritožbo utemeljeno izpostavlja, da bi upnica lahko in bi morala navedbe o dejstvih, s katerimi je utemeljevala trditve, da dolžnik v poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ni resnično in pošteno ter celovito prikazal svojega finančnega položaja in poslovanja ter da na podlagi predloga poenostavljene prisilne poravnave (ki ga vsebuje načrt finančnega prestrukturiranja) ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, podati že v pritožbi zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. S pravnomočnostjo sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave je faza odločanja o dopustnosti vodenja takšnega postopka (v zvezi z dejstvi, ki so do takrat znana) končana. Dolžnik po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave začne oziroma nadaljuje z aktivnostmi v smeri sprejetja poenostavljene prisilne poravnave.

10. Dolžnik je predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave priložil poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika (poročilo) ter načrt finančnega prestrukturiranja (načrt; 1. in 3. točka drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP). Tako poročilo kot načrt sta bila objavljena 01. 2018 in se je upnica z njima že takrat lahko seznanila. Trditve o tem, da dolžnik v poročilu ni resnično, pošteno in celovito predstavil svojega finančnega položaja in poslovanja ter da na podlagi vloženega predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, bi upnica morala uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave St 001/2018 z dne 01. 2018. Le kadar upnik šele po pravnomočnosti sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave oziroma po poteku pritožbenega roka za pritožbo zoper navedeni sklep izve za nova dejstva in nove dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da dolžnik zlorablja postopek poenostavljene prisilne poravnave za dosego nedopustnih namenov, oziroma izve za dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času odločanja o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, pa teh dejstev brez svoje krivde ni mogel navesti že prej, je ta mogoče upoštevati tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave. V danem primeru za takšno situacijo ne gre. Vsa dejstva, ki jih navaja upnica v utemeljitev zatrjevane zlorabe postopka, izhajajo iz poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika in načrta finančnega prestrukturiranja in se nanašajo nanju. Upnica pa niti ne trdi, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navajati že prej.

11. Tudi v postopku (redne) prisilne poravnave, ki se vodi v skladu z določbami 135. do 218. člena ZFPPIPP, je vlaganje ugovorov proti vodenju prisilne poravnave časovno omejeno (prim. prvi odstavek 173. člena ZFPPIPP v zvezi s 172. členom ZFPPIPP; te določbe se v postopku poenostavljene prisilne poravnave glede na določbo 221. b člena ZFPPIPP sicer ne uporabljajo ), o njih pa je mogoče odločiti najkasneje do odločitve o potrditvi prisilne poravnave. Ob upoštevanju značilnosti in posebnosti postopka poenostavljene prisilne poravnave je tako mogoče zaključiti, da mora upnik dejstva, za obstoj katerih ve oziroma bi lahko vedel že ob začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, in ki bi lahko predstavljala oviro za vodenje postopka, uveljavljati že s pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, z izjemo dejstev, ki bi lahko kazala na zlorabo postopka, pa jih upnik brez svoje krivde ni mogel navesti že v navedeni pritožbi oziroma so nastopila kasneje.

12. Pritožnica zmotno navaja, da glavna dolžnica terjatve družbe C., d. o. o., družba E., d. o. o., v postopku poenostavljene prisilne poravnave, ki se je vodil nad njo, ni uveljavljala prenehanja terjatve iz naslova pobota. Navedena terjatev namreč v posodobljenem seznamu terjatev z dne 03. 2018 ni navedena. Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom E. d. o. o., St 002/2018 z dne 04. 2019, pa je že postal pravnomočen.

13. Dejstvo, da iz finančnih poročil G., d. o. o. izhaja, da ta kljub potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi, z izjemo zadnjega tromesečja, posluje z izgubo, zaradi česar potrditvah pritožnice podjem dolžnika v tem postopku nima rentabilnega dela, ne predstavlja takšnega novega dejstva, ki bi samo po sebi kazalo na zlorabo postopka poenostavljene prisilne poravnave. Poleg tega je dolžnik ponudil upnikom plačilo terjatev do 31. 12. 2021. 14. Ob vsem navedenem pritožbeno sodišče poudarja, da je trditveno in dokazno breme v zvezi z zatrjevano zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave na upniku, ki zlorabo zatrjuje. Upnik mora podati konkretizirane, dokazno podprte trditve o dejstvih, na podlagi katerih se da zanesljivo, in ne zgolj s stopnjo verjetnosti, zaključiti, da dolžnik zlorablja postopek poenostavljene prisilne poravnave za dosego nedopustnih namenov. To mora storiti pravočasno oziroma takoj, ko za obremenjujoča dejstva izve in ne kadarkoli do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave.

15. Upnica zgoraj navedenim zahtevam v tem postopku ni zadostila. Še vedno pa ima zagotovljeno pravno varstvo s tožbo na razveljavitev potrjene poenostavljene prisilne poravnave po četrtem odstavku 219. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 221. b člena ZFPPIPP.

16. Pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ugotavlja, da vsebina notarskega zapisnika o izidu glasovanja ni v skladu z 2. točko dvanajstega odstavka 221.e člena ZFPPIPP. Po tej mora notarski zapisnik o izidu glasovanja med drugim vsebovati seznam vseh upnikov, ki so glasovali za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, in za vsakega od njih: - podatke o upniku, - skupni znesek njegovih terjatev po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave in - način glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v notarskem zapisniku upniki, ki so glasovali za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, sicer navedeni, vendar brez identifikacijskih podatkov (šesti odstavek 17. člena ZFPPIPP), niti ni pri vsakem od upnikov naveden skupni znesek njegove terjatve po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave niti način glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi.

Prav tako iz posodobljenega seznama preizkušenih terjatev, ki ga je predložil dolžnik, niso razvidni pravni temelji njihovega nastanka. Dolžnik je v posodobljenem seznamu terjatev kot pravne temelje navedel le: odkup terjatve, posojilo, sodba, račun, plačilni nalog. Pravni temelji terjatev niso določno opredeljeni, saj ni razvidno, za odkupe katerih terjatev gre, za katera posojila, sodbo, plačilni nalog in račune gre. Po četrtem odstavku 221. b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev. Zato morajo biti te terjatve v posodobljenem seznamu določno opredeljene tako, da so za vsako terjatev navedeni podatki o njeni višini in pravnem temelju. Določna opredelitev teh terjatev je pomembna zlasti v izvršilnih postopkih, v katerih mora sodišče presojati, ali za terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.1

17. Ob povedanem se izkaže, da pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave niso bili izpolnjeni. Sodišče prve stopnje bi dolžnika moralo pozvati k predložitvi notarskega zapisnika o izidu glasovanja, katerega vsebina je v skladu z dvanajstim odstavkom 221.e člena ZFPPIPP in posodobljenega seznam terjatev, katerega vsebina je v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP (sedmi odstavek 221.d člena ZFPPIPP), kot mu to nalaga tretji odstavek 221. f člena ZFPPIPP. Ker tega ni storilo in je potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi listin, katerih vsebina ni v skladu z zakonom, je materialno pravo zmotno uporabilo.

18. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

19. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku postopa v skladu z določbo tretjega odstavka 221.f člena ZFPPIPP in sedmega odstavka 221. d člena ZFPPIPP in po poteku danega roka za predložitev ustreznih listin o dolžnikovi zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave ponovno odloči. 1 Prim. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ( ZFPPIPP-G) z dne 15. 12. 2015, EVA: 2016-2030-0004.